V Svobodi in Levici ob novem predlogu pokopa žrtev povojnih pobojev na Žalah predlagateljem zakona SDS, Demokratom ter NSi, SLS in Fokusu očitajo izkoriščanje žrtev za politične namene in razdvajanje ljudi. Strinjajo se, da si žrtve zaslužijo pieteto in dostojen pokop. Prizadevanja za to so potekala že v preteklosti, so spomnili.
"Očitno koaliciji črne kocke ukvarjanje z drugo svetovno vojno predstavlja reševanje težav današnje družbe. Verjetno bo to zelo pripomoglo h gospodarski rasti, k boljšemu življenju za vse, predvsem pa k življenju mladih," je predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč komentiral poslanec Svobode Martin Premk.
Kot je dejal, obstajata že dva zakona s tega področja, in sicer zakon o vojnih grobiščih in zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. "Vložitev novega zakona je zgolj znova razdvajanje ljudi, netenje novih sovražnosti in izkoriščanje žrtev tragičnih dogodkov druge svetovne vojne za politične namene," meni Premk.
Da so prizadevanja za dostojen pokop stekla že v preteklosti, je v izjavi dejala tudi sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Asta Vrečko. "Dostojen pokop žrtev povojnih pobojev bi se lahko in bi se moral zgoditi že zdavnaj. Tudi v tem mandatu smo se o tem v koaliciji strinjali, za to si je prizadevala tudi predsednica države, a je desnica raje izkoriščala te teme za svoj aktualnopolitični boj," meni Vrečko.
Tako v Svobodi kot v Levici ob predlogu zakona menijo tudi, da ta ne prinaša pietete žrtvam ali sprave. "Če že govorijo o pieteti žrtev, naj se pietetno prenehajo slikati zraven človeških ostankov, jih dajati na plakate, letake. Če jim je do pietete, naj se žrtve pokoplje s pieteto in spoštovanjem," je bil še kritičen Premk. Vrečko pa je ocenila, da nastajajoča koalicija pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše z vloženim predlogom uporablja znane metode, kar je po njenih besedah kulturni boj in "kopanje jarkov za razdvajanje ljudstva" še pred oblikovanjem nove vlade.
V SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu bi s predlaganim zakonom za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja ponovno razglasili 17. maj. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času takratne vlade Janeza Janše, a so leto pozneje v času vlade Roberta Goloba spominski dan ukinili.
Posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pa bi po predlogu prenesli na ljubljanske Žale, pri čemer bi imelo to območje pokopališča status kulturnega spomenika državnega pomena. Na isto lokacijo pa bi pokopali tudi naknadno ekshumirane žrtve iz prikritih vojnih grobišč. Obenem predlagajo, da se iz zakona o vojnih grobiščih črta člen, ki določa, da se na območju Spominskega parka Teharje postavi osrednja kostnica.
Na novo bi določili tudi obveznost odvzema bioloških vzorcev za namene genetske analize identifikacije žrtev. Dopušča se tudi možnost sklenitve meddržavnih sporazumov ali posebnih dogovorov za prenos vzorcev DNK tujim državnim institucijam.