Po zasebnem srečanju v Beli hiši je ameriški predsednik Donald Trump znova ostro kritiziral zvezo Nato zaradi njenega zaznanega pomanjkanja podpore med nedavno vojno z Iranom, imenovano operacija Epic Fury. Kljub temu, da sta se ZDA in Iran le dan pred tem dogovorila o krhkem dvotedenskem premirju, je Trump po sredinih pogovorih z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem na družbenem omrežju Truth Social zapisal: "NATO WASN'T THERE WHEN WE NEEDED THEM, AND THEY WON'T BE THERE IF WE NEED THEM AGAIN." (NATO ni bil tam, ko smo jih potrebovali, in ne bo tam, če jih bomo potrebovali znova.) Obudil je tudi prejšnjo grožnjo v zvezi z Grenlandijo, ko je dodal: "REMEMBER GREENLAND, THAT BIG, POORLY RUN, PIECE OF ICE!!!" (Spomnite se Grenlandije, tistega velikega, slabo vodenega kosa ledu!!!).
Bela hiša je predsednikove kritike ponovila. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je bil Nato "testiran in je padel," s čimer je poudarila Trumpovo mnenje o neuspehu zavezništva pri podpori ZDA v konfliktu. Po drugi strani pa je generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki se je v Washingtonu pogovarjal s Trumpom o krepitvi transatlantske obrambe, srečanje opisal v bolj diplomatskih tonah. Rutte je dejal, da je bil to "zelo odkrit, zelo odprt pogovor," kar nakazuje, da je bila razprava sicer neposredna, a je potekala v duhu dialoga, kljub Trumpovim kasnejšim javnim izpadom.
Napetosti med Združenimi državami in Natom, zlasti pod administracijo predsednika Donalda Trumpa, so že več let ponavljajoča se tema. Že pred nedavnim konfliktom z Iranom je bil odnos obremenjen zaradi različnih nesoglasij, med katerimi so izstopali Trumpovi načrti glede Grenlandije. Predsednik je namreč že prej grozil, da bo z vojaško silo zasedel samoupravno dansko ozemlje, češ da je ključno za nacionalno varnost, kar je takrat močno razburilo zavezništvo. Trump je Nato dosledno označeval za "papirnatega tigra" in pritiskal na evropske partnerje, naj povečajo svojo obrambno porabo. Že junija 2025 je uspešno zagotovil nezavezujoče zaveze članic, da bodo do leta 2035 svoje obrambne proračune dvignile na 5 odstotkov BDP, čeprav si je Španija prizadevala za izjemo.
Ta ponovna kritika in grožnja z odstopom prihajata v času, ko je vprašanje Trumpovega odnosa do zavezništva še posebej občutljivo. Ob koncu leta 2023 je ameriški kongres izglasoval prepoved, ki predsedniku ZDA preprečuje enostranski umik iz Nata brez dvotretjinske večine v senatu ali akta kongresa, kar naj bi omejilo morebitne prihodnje Trumpove poteze. Kljub temu je Trump v zadnjih tednih znova grozil z umikom iz 32-članskega transatlantskega zavezništva, kar kaže na vztrajnost njegovih pomislekov glede kolektivne varnosti in delitve bremen.
Nedavno dogovorjeno krhko premirje med ZDA in Iranom, ki je bilo doseženo v torek, dan pred Trumpovim srečanjem z Ruttejem, je morda predstavljalo priložnost za deeskalacijo napetosti. Vendar pa je predsednikova hitra in ostra kritika Nata, ki jo je podkrepil z obudivijo preteklih groženj, pokazala, da so globoko zakoreninjeni pomisleki glede vloge in učinkovitosti zavezništva v njegovi miselnosti ostali nespremenjeni. Ob srečanju, ki ga je Rutte opisal kot "zelo odprtega", Trumpova javna izjava jasno sporoča, da transatlantsko zavezništvo še vedno stoji pred resnimi izzivi glede enotnosti in prihodnje usmeritve.