Ameriški predsednik Donald Trump je v torek za nedoločen čas podaljšal prekinitev ognja z Iranom, le nekaj ur pred iztekom prejšnjega dvotedenskega premirja. Poteza je sledila prošnji Pakistana kot posrednika, ZDA pa bodo ohranile pomorsko blokado, medtem ko so mirovni pogovori zašli v slepo ulico.
Trump je odločitev objavil na družbenem omrežju Truth Social. Dejal je, da je prekinitev ognja podaljšal na prošnjo pakistanskega premierja Shehbaza Sharifa in poveljnika vojske, feldmaršala Asima Munirja. Kot razlog je navedel, da je "iranska vlada resno razdeljena". Premirje bo po njegovih besedah veljalo, "dokler njihovi voditelji in predstavniki ne bodo pripravili enotnega predloga". Hkrati je poudaril, da bo ameriška vojska nadaljevala z blokado iranskih pristanišč in "ostala pripravljena".
Mirovni Pogovori so Zastali
Odločitev je pomenila preobrat v stališčih Washingtona. Še v torek zjutraj je Trump za CNBC izjavil, da podaljšanju premirja ni naklonjen in da "pričakuje bombardiranje", saj ZDA v pogajanja vstopajo z močnejšega položaja. Do spremembe je prišlo, ko je postalo jasno, da je drugi krog mirovnih pogajanj v Islamabadu pod vprašajem. Potovanje ameriškega podpredsednika JD Vanca, ki vodi ameriško delegacijo, v Pakistan je bilo preloženo, v Beli hiši pa so potekali sestanki na visoki ravni, ki so se jih udeležili tudi državni sekretar Marco Rubio in obrambni minister Pete Hegseth.
Iranski uradniki so sporočili, da se Teheran še ni odločil, ali bo poslal delegacijo na pogovore. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva, Esmail Baghaei, je kot razlog navedel "protislovna sporočila in nesprejemljiva dejanja" z ameriške strani. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je dejal, da pogajanja ne morejo potekati "v senci groženj", njegov svetovalec Mahdi Mohammadi pa je podaljšanje označil za "zvijačo za pridobivanje časa za napad iz zasede".
Blokada in Hormuška Ožina Ključni Točki Spora
Osrednja točka spora ostaja nadzor nad Hormuško ožino, ključno pomorsko potjo, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte in zemeljskega plina. Od začetka spopadov 28. februarja Iran nadzoruje ožino, kar je povzročilo dvig cen nafte. Cena surove nafte Brent se je dvignila na skoraj 95 dolarjev za sod.
Združene države so v odgovor uvedle pomorsko blokado iranskih pristanišč. Ameriška vojska je v zadnjih dneh okrepila pritisk in zasegla več plovil, povezanih z Iranom, vključno z naftnim tankerjem M/T Tifani in tovorno ladjo Touska. Iranski zunanji minister Abas Aragči je blokado označil za "dejanje vojne in s tem kršitev prekinitve ognja". Teheran zahteva odpravo blokade kot pogoj za nadaljevanje diplomatskih prizadevanj.
Prizadevanja Pakistana in Širši Kontekst
Pakistan, ki gosti pogovore, je pozdravil podaljšanje prekinitve ognja. Premier Sharif se je Trumpu zahvalil in dejal, da bo Islamabad nadaljeval s prizadevanji za rešitev spora s pogajanji. Kljub temu so v Islamabadu poostrili varnostne ukrepe v pričakovanju morebitnega nadaljevanja pogovorov.
Iran je na mizo postavil tudi druge zahteve, vključno z zagotovili, da se spopadi med Izraelom in v Libanonu delujočo, s Teheranom podprto skupino Hezbolah, ne bodo nadaljevali. Med Izraelom in Libanonom velja ločena desetdnevna prekinitev ognja, ki pa je krhka. Hezbolah je sporočil, da je v torek izstrelil rakete na izraelske sile kot odgovor na "očitne kršitve" s strani Izraela. Od začetka vojne konec februarja, ki se je začela s skupnimi napadi ZDA in Izraela na Iran, je bilo po podatkih oblasti v Iranu ubitih najmanj 3.375 ljudi, v Libanonu pa več kot 2.290.