Začenja se nova doba družbenih omrežij z nasprotnim ciljem: pripraviti uporabnike do tega, da se čim prej odklopijo. Platforma Bond, ki se te dni predstavlja javnosti, za boj proti tako imenovanemu »doomscrollingu« uporablja umetno inteligenco. To je kompulzivno branje slabih novic, ki ga raziskave neposredno povezujejo s povečano tesnobo. Podatek, ki pojasni nujnost takšnih rešitev: nedavna britanska raziskava je pokazala, da se 68 odstotkov mladih po uporabi družbenih omrežij počuti slabše.
Fenomen »doomscrollinga« oziroma obsesivnega iskanja negativnih vsebin je postal sinonim za digitalno dobo. Posledice so resne, saj strokovnjaki opozarjajo na motnje spanja, stres in občutek nemoči. Skoraj polovica mladih, natančneje 46 odstotkov, si po isti raziskavi želi, da bi odraščala v svetu brez interneta. To pomeni, da skoraj vsak drugi mladostnik vidi splet bolj kot breme kot prednost.
Bond ponuja drugačen pristop. Ustvarjalec platforme pravi, da želi uporabnike »spraviti s kavča nazaj v resnični svet«. Namesto algoritmov, ki so optimizirani za čim daljše zadrževanje uporabnikov pred zasloni, naj bi Bondov sistem z umetno inteligenco aktivno predlagal in spodbujal dejavnosti v živo. Gre za del širšega trenda »digitalnega razstrupljanja«.
Poteza platforme Bond je neposreden odgovor na rastočo zaskrbljenost glede vpliva tehnologije na duševno zdravje. Medtem ko nekatere druge platforme, kot je Moltbook, eksperimentirajo z omrežji, namenjenimi izključno pogovornim botom, Bond poskuša umetno inteligenco uporabiti za izboljšanje človekovega počutja. Ker pa platforma še ni javno dostopna, ostaja odprto vprašanje, ali lahko njen model resnično prekine zasvojljive vzorce, od katerih živijo obstoječi tehnološki velikani.