Anton Bebler, ugledni slovenski politolog, obramboslovec, profesor, diplomat in politik, je v 90. letu starosti po dolgi bolezni preminil. Njegova smrt pomeni konec izjemne kariere, ki je zaznamovala akademski prostor in slovensko diplomacijo, zlasti kot prvega stalnega predstavnika Slovenije pri Evropskem uradu Združenih narodov v Ženevi.
Rodil se je 10. marca 1937 v Moskvi očetu Alešu Beblerju in materi Mariji Ponomarjovi. Otroštvo in del izobraževanja je preživel v Rusiji, nato pa se preselil v Jugoslavijo, kjer je študiral slavistiko in primerjalno književnost ter diplomiral iz slovanskih jezikov. Izobraževanje je nadaljeval na Univerzi Princeton in v Beogradu, doktoriral pa leta 1971 na Univerzi v Pensilvaniji s področja politologije. Bil je raziskovalec mednarodnih odnosov, zlasti Afrike, ter ustanovitelj in prvi vodja Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je deloval kot profesor in prodekan, kasneje pa postal zaslužni profesor.
Po osamosvojitvi Slovenije je stopil v diplomacijo. Med letoma 1992 in 1997 je bil prvi stalni predstavnik Slovenije pri OZN v Ženevi ter sodeloval na mednarodnih pogajanjih, tudi pri vključevanju države v Svetovno trgovinsko organizacijo. Po vrnitvi je nadaljeval pedagoško delo in se zavzemal za vstop Slovenije v Evropsko unijo in NATO ter vodil Evro-atlantski svet Slovenije.
Aktiven je bil tudi v številnih organizacijah, med drugim v Evropskem gibanju, Slovenski izseljenski matici in Kulturnem društvu Slovenski oktet. Leta 2002 je kandidiral za predsednika države.
V spominu bo ostal kot izjemen intelektualec in diplomat, ki je pomembno prispeval k razvoju obramboslovja in krepitvi mednarodnega položaja Slovenije.