Raziskovalci trdijo, da gre za prvi primer, ko je bilo cepivo v celoti zasnovano z umetno inteligenco in računalniškimi simulacijami ter nato preizkušeno na ljudeh. Prva faza kliničnih preizkušanj je pokazala, da je cepivo varno in brez resnih stranskih učinkov.
Cepivo pEVAC-PS je zasnovano na podlagi vseh razpoložljivih genskih podatkov o koronavirusih iz skupne Sarbeco, vključno z virusom covid-19, ki so jih zbrali svetovni nadzorni programi — umetna inteligenca pa je iz njih oblikovala superantigen s skupnimi lastnostmi celotne virusne družine. Z metodami strojnega učenja so zasnovali superantigen, ki vsebuje antigenske lastnosti skupne vsem tem virusom — vključno s tistimi, ki še niso vzniknili.
Cepivo je pri prostovoljcih sprožilo imunski odziv ne le na SARS-CoV-2 in SARS, temveč tudi na sorodne netopirske viruse, ki bi lahko preskočili na človeka in povzročili prihodnje pandemije. Rezultati, objavljeni v reviji Journal of Infection, niso pokazali varnostnih pomislekov ali resnih neželenih učinkov.
V preizkušanju je sodelovalo 39 zdravih prostovoljcev, starih med 18 in 50 let, ki so pred tem prejeli dva ali tri odmerke obstoječih cepiv proti covidu-19. Imunski odziv je bil po poročanju medijev skromen, kar raziskovalci pripisujejo naravi prve faze — ta je primarno namenjena preverjanju varnosti, ne učinkovitosti. Večja preizkušanja druge faze, ki naj bi zajela širšo in bolj raznoliko populacijo, so načrtovana, da potrdijo, ali cepivo res sproži močan in široko zaščitni imunski odziv.
Klasična cepiva so zasnovana na podlagi specifičnih, že odkritih virusnih sevov in jih je treba pogosto posodabljati. »Virusi, kot so virusi gripe, koronavirusi in ebola, se nenehno razvijajo, in ko so cepiva razvita, so pogosto slabo usklajena — obstoječ 'reaktivni' sistem za cepiva se tem hitrostim težko prilagodi,« je dejal prof. Saul Faust, direktor enote NIHR v Southamptonu in glavni preizkuševalec.
»Gre za razvoj cepiv, ki nas ne ščitijo le pred današnjimi virusi, temveč tudi pred tistimi, ki bi lahko povzročili naslednji izbruh bolezni ali pandemijo. To pomeni temeljni premik v načinu, kako se pripravljamo na pandemije,« je dejal prof. Jonathan Heeney z univerze Cambridge.
Čeprav je raziskava še v zgodnji fazi, ekipa isto tehnologijo že uporablja za razvoj cepiv proti gripi in eboli. Projekt je primarno financiral Innovate UK. Kdaj in po kakšni regulatorni poti bi cepivo utegnilo doseči splošno javnost, ostaja za zdaj odprto vprašanje.