Naglavne uši so pogosta nadloga, zlasti med šoloobveznimi otroki, ki pa ne predstavlja resne zdravstvene nevarnosti. Kljub temu njihova pojavnost povzroča veliko tesnobe med starši in včasih vodi v uporabo nedokazanih metod zdravljenja. Strokovnjaki poudarjajo, da uši niso znak slabe higiene in priporočajo mirno ter na dokazih temelječe ukrepanje.
Pojav uši je najpogostejši pri otrocih, starih od 3 do 12 let. Prenašajo se skoraj izključno z neposrednim stikom las z lasmi, zato so okužbe v šolah in vrtcih pogoste. Ti drobni paraziti, veliki približno kot sezamovo seme, se hranijo s krvjo s lasišča, njihovi piki pa povzročajo srbečico, ki je posledica alergijske reakcije. Pomembno je vedeti, da uši ne letijo ali skačejo in ne prenašajo bolezni.
Kljub temu, da uši prizadenejo otroke iz vseh socialnih slojev enako, je strah pred socialno stigmo močan. To včasih vodi starše v uporabo domačih sredstev, kot so majoneza, olivno olje ali vroči sušilniki za lase, katerih učinkovitost pa ni znanstveno potrjena. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko takšni pristopi niso le neučinkoviti, temveč tudi tvegani.
Za učinkovito odpravljanje so na voljo preizkušeni medicinski pripomočki. V zadnjem času so priljubljeni izdelki na osnovi silikonskih olj, kot je dimetikon. Ti delujejo mehansko, tako da zadušijo uš in njena jajčeca (gnide), s čimer se preprečuje razvoj odpornosti, ki je postala težava pri starejših insekticidih. Zdravljenje je običajno treba ponoviti po sedmih do desetih dneh. Otrok se lahko v šolo ali vrtec vrne že dan po začetku učinkovitega zdravljenja, saj pravila o "brez gnid", ki so včasih veljala, po mnenju pediatričnih združenj niso več utemeljena.