Slovenija žaluje za svojo najstarejšo državljanko, Marijo Žekš, ki je preminula v častitljivi starosti 110 let, poroča RTV Slovenija. Rojenka iz Beltincev je svoja zadnja leta preživela v Domu starejših v Ljutomeru, njena smrt pa je sprožila globoko spoštovanje po vsej državi.
Marija Žekš se je rodila leta 1916 v Dreveniku pri Rogaški Slatini in je tako preživela več kot stoletje, v katerem je bila priča izjemnim zgodovinskim in družbenim spremembam. Zgodnje otroštvo je preživela pri teti v Mariboru, kjer je kasneje začela svojo poklicno pot v tekstilni tovarni. Leta 1939 se je poročila z Alojzem, krojačem iz Pečarovec, kamor sta se leta 1943 tudi preselila. Tam je Marija prevzela delo kuharice in čistilke v lokalni šoli, dokler se ni leta 1969 upokojila. Osem let kasneje, leta 1977, sta se z možem preselila v Beltince k hčerki. V Beltincih je Marija našla veselje v domačih opravilih, posvečala se je kuhanju in vrtnarjenju ter gojila globoko naklonjenost do živali, kar odraža življenje, polno skrbnosti in trdega dela. Ob praznovanju njenega 109. rojstnega dne avgusta lani v Domu starejših v Ljutomeru, kjer je preživela zadnja leta, so jo spoštovali z besedami, da "s svojo delavnostjo, skrbnostjo, potrpežljivostjo in skromnostjo izkazuje veličino slovenskih mater, ki so navdih in moralna opora vsem nam."
Njeno dolgo in delovno življenje služi kot pričevanje o odpornosti in tihi moči preteklih generacij. Občina Beltinci je ob njeni smrti izrazila, da je Marija Žekš "s svojo dolgo življenjsko potjo za seboj pustila dragocen spomin in tiho pričevanje časa, ki ga je živela," s čimer je poudarila globoko spoštovanje in cenjenost njenega vplivnega življenja v skupnosti. Njena smrt pa tudi osredišča pozornost na nedavno preminulo Matildo "Tilko" Bračun, ki je umrla v izjemni starosti 111 let in je bila pred smrtjo druga najstarejša Slovenka, v nekem obdobju pa celo najstarejša. Značilno je, da je bila Matilda Bračun tudi najstarejša Slovenka, ki je preživela hudo obliko COVID-19. Zaporedni odhod teh dveh izjemnih žensk osvetljuje obdobje tranzicije za naziv najstarejšega državljana Slovenije in poudarja dolgoživost ter bogate življenjske izkušnje njene stoletne populacije. Njihove podrobne življenjske zgodbe, zlasti pot Marije Žekš od tekstilne delavke do spoštovane družinske matriarhinje, nudijo dragocen vpogled v družbeno, gospodarsko in kulturno tkivo Slovenije skozi generacije.
S smrtjo Marije Žekš se ponovno odpira vprašanje, kdo bo prevzel naziv najstarejše Slovenke, kar poudarja dolgoživost in bogate življenjske izkušnje stoletnikov v državi.