Takoj po ustanovni seji novega Državnega zbora so bile vložene tri distinctne zahteve za ustanovitev parlamentarnih preiskovalnih komisij, kar naznanja hiter začetek političnega manevriranja. Te zahteve, skupaj s številnimi zakonodajnimi predlogi, kažejo na izrazito intenzivnost delovanja novoizvoljenih poslancev.
Stranki Svoboda in Levica sta skupaj vložili dve zahtevi. Prva je namenjena preiskavi tako imenovane "afere Black Cube", ki se osredotoča na domnevno nezakonito financiranje političnih strank. Ta preiskava posebej cilja na sume v zvezi z obiski predstavnikov izraelske zasebne obveščevalne družbe Black Cube na sedežu stranke SDS decembra lani. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je te obiske potrdila tik pred državnozborskimi volitvami 22. marca. Druga zahteva Svobode in Levice si prizadeva nadaljevati delo prejšnje preiskovalne komisije, ki je že preučevala domnevno nezakonito financiranje političnih strank, pod vodstvom poslanke Svobode Tamare Vonta v prejšnjem mandatu.
Zanimivo je, da je strokovno osebje Svobode, po poročanju N1 Slovenija, bdela vso noč od četrtka na petek pred vložiščem Državnega zbora. To nenavadno dejanje je bilo storjeno z namenom, da bi kot prvi oddali svoje predlagane zakone in zahteve za preiskovalne komisije, kar nakazuje na strateško predvidevanje morebitne vloge v opoziciji ob morebitni novi koaliciji okoli SDS in tako imenovanega 'tretjega bloka'. Vzporedno s tem sta SDS in NSi na prvi dan novega zasedanja parlamenta vložili lastno zahtevo za parlamentarno preiskavo. Njihov predlog poziva k ustanovitvi komisije za preučitev poslovanja energetskih podjetij, s skoraj zagotovljenim poudarkom na podjetju Gen-I, ki ga je pred vstopom v politiko vodil Robert Golob, sedanji predsednik vlade in vodja Gibanja Svoboda. Ta poteza SDS in NSi se zdi protiodziv na preiskave, ki sta jih predlagali Svoboda in Levica, kar potrjuje pričakovano intenzivnost političnega merjenja moči.
Poleg preiskovalnih zahtev je bilo vloženih tudi več zakonskih predlogov. Svoboda je že predložila vladni zakon, potezo, ki jo N1 Slovenija opisuje kot podobno tisti, ki jo je pred štirimi leti izvedla SDS, kar je takrat zapletlo prizadevanja Roberta Goloba za povečanje števila ministrstev. 'Tretji politični blok,' sestavljen iz NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce, je predlagal nujen zakon za razvoj Slovenije, ki vključuje ukrepe, kot so nižji DDV za osnovna živila in nekatere energetske proizvode ter rešitve za mala podjetja, davke, zdravstvo, pokojnine in dolgotrajno oskrbo. Levica in Vesna sta predlagali tudi svoj nujen zakon o dolgotrajni oskrbi, usmerjen v zmanjšanje plačil za prebivalce v domovih za starejše. Dnevni red je zaznamovala tudi izvolitev Zorana Stevanovića, vodje Resnice, za predsednika Državnega zbora, s čimer se dodatno oblikuje nova politična pokrajina.
Zahteve po preiskavah in zakonodajni predlogi že v prvih dneh delovanja novega Državnega zbora napovedujejo dinamično obdobje intenzivnih političnih debat in odločitev.