Napovedi nove vlade o krepitvi decentralizacije visokega šolstva so v akademskem prostoru naletele na deljena mnenja. Medtem ko nekateri vidijo v tem priložnost za razvoj regij in večjo dostopnost študija, drugi opozarjajo na tveganja za kakovost in dolgoročno vzdržnost sistema.
Novi minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je ob predstavitvi v državnem zboru poudaril, da bi morale vse regije, ki izkazujejo interes in ustrezne kapacitete, dobiti možnost razvoja visokošolskih središč. Med predlaganimi ukrepi so tudi uvedba novih organizacijskih oblik visokošolskih zavodov ter spodbujanje povezovanja manjših institucij, zlasti v zasebnem sektorju.
V Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov takšne usmeritve pozdravljajo. Njihova predsednica Barbara Toplak Perovič izpostavlja, da mora biti v ospredju študent, predvsem njegova dostopnost do kakovostnega izobraževanja in možnost študija v domačem okolju. Po njenem mnenju ima visoko šolstvo pomembno vlogo pri razvoju regij – vpliva na zaposlovanje, gospodarsko rast in zadrževanje mladih.
Na drugi strani Univerza v Ljubljani opozarja na omejitve. Rektor Gregor Majdič poudarja, da je Slovenija majhna država, kjer je dostopnost do študija že zdaj razmeroma dobra. Ob tem odpira vprašanje, koliko visokošolskih institucij lahko država sploh podpira, ne da bi pri tem ogrozila kakovost. V Sloveniji trenutno deluje osem univerz in več kot tri desetine samostojnih visokošolskih zavodov, kar po njegovem mnenju zahteva resen razmislek o prihodnji strategiji razvoja.
Kljub razhajanjem glede decentralizacije pa v akademskem prostoru vlada soglasje o nujnosti tesnejšega povezovanja z gospodarstvom. Tako Toplak Perovič kot Majdič poudarjata, da morajo študijski programi bolje slediti potrebam trga dela, vključevati več praktičnega usposabljanja ter sodelovanja s podjetji. Majdič pri tem opozarja, da Sloveniji primanjkuje predvsem velikih, dolgoročnih razvojnih projektov, ki bi omogočili prebojne inovacije.
Pomembno vprašanje ostaja tudi financiranje. Univerze opozarjajo, da Slovenija za visoko šolstvo namenja manj sredstev kot primerljive države, kar omejuje razvoj in konkurenčnost. Medtem ko nekateri zagovarjajo povečanje javnih vlaganj, drugi poudarjajo potrebo po bolj ciljno usmerjenem financiranju, ki bi spodbujalo kakovost, inovativnost in odzivnost na potrebe družbe.