Vlada je danes sprejela predlog zakona o izvajanju uredbe EU za vzpostavitev sistema Eurodac, namenjenega primerjavi biometričnih podatkov, ki predstavlja del novega azilnega sistema Evropske unije. Ta je začel veljati minuli petek, Slovenija pa doslej še ni sprejela zakonodaje, ki bi izvajanje pakta o migracijah in azilu v celoti uredila v nacionalnem pravnem redu.
Kot so sporočili z vladnega urada za komuniciranje (Ukom), je vlada določila besedilo zakona, ki bo omogočil vzpostavitev sistema Eurodac, in ga poslala v obravnavo državnemu zboru.
Podatkovna baza Eurodac velja za osrednji digitalni element novega azilnega sistema EU ter ključni del pakta o migracijah in azilu, ki so ga države članice začele uporabljati 12. junija.
S sprejetjem predloga zakona Slovenija po navedbah vlade izpolnjuje svoje obveznosti, saj doslej še ni ustrezno uredila izvajanja pakta v nacionalni zakonodaji.
Vlada premierja Janeza Janše, ki je mandat nastopila v začetku meseca, je bila zaradi tega kritična do prejšnje vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Sprva je načrtovala, da bi izvajanje nekaterih določb do sprejetja zakonodaje uredila z uredbo, vendar je ocenila, da ta ne more nadomestiti posameznih zakonskih določb, je minuli teden pojasnil notranji minister Franci Matoz.
Eurodac je centralizirana biometrična zbirka podatkov EU, v katero se vnašajo podatki o tujcih, ki v državah članicah zaprosijo za mednarodno zaščito, nezakonito vstopijo na ozemlje EU, nezakonito prebivajo ali so izkrcani v okviru operacij iskanja in reševanja na morju.
Osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v EU, bodo pred obravnavo prošnje za azil preverjene na mejah, in sicer z vidika identitete, zdravstvenega stanja ter varnosti. Pristojnim organom bodo morale biti na voljo do največ sedem dni, v tem času pa jih bo mogoče tudi pridržati.
Predlog zakona ureja obdelavo in hrambo podatkov, način njihovega posredovanja v sistem Eurodac ter obveščanje, so še navedli na Ukomu.