Voditelji G7 zaostrujejo energetske sankcije proti Rusiji, Trump napoveduje možnost novih ukrepov proti ruski nafti
Voditelji skupine gospodarsko najrazvitejših držav G7 so se po navedbah diplomatskih virov na vrhu v francoskem Evianu dogovorili o dodatni zaostritvi energetskih sankcij proti Rusiji, s katerimi želijo povečati pritisk na Moskvo za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem nakazal, da bi lahko ZDA kmalu znova uvedle sankcije proti ruski nafti.
"Voditelji so se danes odločili, da bodo povečali pritisk na Rusijo s sankcijami v povezavi s plinom in nafto," je ob robu vrha za francosko tiskovno agencijo AFP povedal neimenovani francoski diplomatski vir.
Po navedbah diplomatskih virov so se voditelji strinjali tudi, da se razmere na bojišču spreminjajo v korist Ukrajine. Ocenili so, da je Ukrajina trenutno v "močnem položaju", medtem ko je Rusija vse bolj "pod pritiskom", poročata AFP in nemška tiskovna agencija dpa.
Na tridnevnem vrhu se od ponedeljka sestajajo voditelji Francije, ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Italije, Kanade in Japonske. Ena osrednjih tem današnjih pogovorov je bila vojna v Ukrajini in možnosti za okrepitev pritiska na Rusijo po več kot štirih letih spopadov.
Trump je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim poudaril, da bi morala Rusija doseči dogovor o končanju vojne. Ob tem je opozoril na visoko število žrtev na obeh straneh.
"Imeli smo zelo dober sestanek. Imeli bomo še enega. Celotna stvar je smešna. Storil bom vse, kar lahko," je dejal ameriški predsednik.
Po njegovih besedah bi lahko Washington kmalu ponovno uvedel sankcije proti ruski nafti. Kot je pojasnil, bi bilo to mogoče tudi zaradi izboljšanih razmer na svetovnem energetskem trgu po dogovoru med ZDA in Iranom, zaradi katerega nafta ponovno nemoteno teče skozi Hormuško ožino. ZDA so med vojno z Iranom marca začasno omilile nekatere omejitve za rusko nafto, ki je bila že na poti po morju.
Zelenski je Trumpu že v ponedeljek predlagal tudi morebitno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v ZDA, vendar je Putin doslej zavračal neposredna dvostranska srečanja z ukrajinskim voditeljem.
Ukrajinski predsednik je ob prihodu na vrh poudaril, da ostaja krepitev zračne obrambe ena ključnih prioritet njegove države. Kamere so ga ob prihodu ujele tudi v pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Po poročanju portala Politico naj bi ga Macron vprašal, kako se namerava soočiti s Trumpom in ali se je z njim že srečal, odgovora Zelenskega pa mikrofoni niso ujeli.
Podporo Ukrajini je izpostavila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Na družbenem omrežju X je ocenila, da se razmerje moči na bojišču postopoma spreminja.
"Razmere leta 2026 so zelo drugačne od tistih leta 2025. Ukrajina pogumno drži frontno črto. Utrujenost Rusije se odkrito kaže," je zapisala in dodala, da je zdaj čas za še odločnejšo podporo Kijevu.
Po ocenah udeležencev vrha bi lahko nova usklajena energetska omejevalna politika držav G7 predstavljala enega najmočnejših gospodarskih pritiskov na Rusijo v zadnjih mesecih.