Astronomi so z Webbovim vesoljskim teleskopom odkrili supermasivno črno luknjo, ki obstaja v skoraj prvinskem stanju, brez gostiteljske galaksije polne zvezd. Odkritje, objavljeno pred dnevi v revijah Nature in Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, nakazuje, da so v zgodnjem vesolju nekatere črne luknje nastale pred galaksijami, kar postavlja pod vprašaj dosedanje teorije o njihovem nastanku.
Črna luknja brez galaksije
Ugotovitve temeljijo na opazovanjih oddaljenega objekta Abell2744-QSO1, ki ga vidimo, kakršen je bil le 700 milijonov let po velikem poku. Podrobna analiza je pokazala, da tamkajšnja črna luknja s približno 50 milijoni sončevih mas predstavlja najmanj dve tretjini celotne mase sistema. To razmerje je tisočkrat večje kot v bližnjih galaksijah, kjer supermasivne črne luknje običajno predstavljajo le majhen delež mase svoje gostiteljice.
Plin, ki obdaja to starodavno črno luknjo, je skoraj v celoti sestavljen iz vodika in helija, z izjemno malo težjimi elementi, ki bi jih pričakovali v galaksiji, polni zvezd in njihovih ostankov. "Zdi se, da smo našli črno luknjo, ki nima znatne gostiteljske galaksije in je nastala pred zvezdnimi procesi," je dejal vodilni avtor ene od študij, Ignas Juodžbalis z Univerze v Cambridgeu. Po njegovih besedah gre za dokaz o obstoju t. i. "neposredno kolapsiranih" črnih lukenj, o katerih se je dolgo teoretiziralo.
Odkritje ponuja rešitev za uganko, kako so supermasivne črne luknje v zgodnjem vesolju tako hitro zrasle. Namesto postopnega rasti z zlivanjem manjših, zvezdnih črnih lukenj, kaže, da so se nekatere "rodile velike". Roberto Maiolino z Univerze v Cambridgeu je rezultat označil za "fenomenalen" in dodal, da gre za "popolno revizijo klasičnih scenarijev o nastanku in rasti črnih lukenj."
Planetarne porodnišnice?
Medtem ko nekatere črne luknje očitno gradijo galaksije okoli sebe, druga nedavna študija nakazuje, da so njihovi aktivni centri lahko tudi izjemno plodna območja za nastanek planetov. Model, ki ga je razvil Barry McKernan z Mestne univerze v New Yorku, kaže, da bi lahko v gostih diskih prahu in plina, ki krožijo okoli aktivnih supermasivnih črnih lukenj, nastalo na milijone planetov.
Ti diski vsebujejo veliko več materiala kot tisti okoli mladih zvezd, kjer nastajajo osončja, kot je naše. Planeti, ki bi nastali na tak način, bi bili popolnoma tuji. Zaradi obilice gradbenega materiala bi lahko zrasli do ogromnih velikosti, celo do velikosti Jupitra, a bi ostali kamniti. Pogosti trki z drugimi telesi bi njihove površine verjetno prekrili z oceani lave. "Če te stvari obstajajo, so precej drugačne od planetov, ki jih poznamo in imamo radi," je dejal McKernan.
Dokaze za takšne planete bi lahko našli s prihodnjimi opazovanji. Njihova gravitacija bi lahko ukrivljala svetlobo oddaljenih zvezd, pojav, znan kot mikrolečanje, ki ga bodo iskali teleskopi, kot je vesoljski teleskop Nancy Grace Roman. Ta naj bi bil po napovedih izstreljen septembra.