Konkurenčnost ni nekaj abstraktnega, temveč neposredni vir financiranja družbene blaginje, so poudarili.
V gospodarstvu že leta opozarjajo na iste sistemske zavore, ki v zaostrenih globalnih razmerah prihajajo še bolj do izraza, so danes sporočili iz združenja. "Želeli bi si, da politični odločevalci sporočila rezultatov lestvice IMD ali pa vsakoletnega poročila o razvoju urada za makroekonomske analize in razvoj razumejo kot kažipot za snovanje politik in ukrepov, od katerih je odvisna naša prihodnost," so zapisali.
Konkurenčnost po njihovih besedah namreč ni le statistični podatek ali nekaj abstraktnega, temveč neposredni vir financiranja družbene blaginje - od zdravstva, šolstva in socialne države naprej. "Ključno pri tem bo, da ustvarjamo več, zato moramo sprejemati ukrepe, ki bodo Sloveniji omogočile premik iz družbe rok v družbo znanja, torej v panoge z visoko dodano vrednostjo«.
Dokler bomo ignorirali dejstvo, da z visoko obremenitvijo visokokvalificiranega dela odvračamo ključne mednarodno konkurenčne razvojne kadre in destimuliramo tiste, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost, gospodarskega preboja ne moremo pričakovati, saj s tem dolgoročno zaviramo lasten razvoj.
Podjetja po njihovih besedah še posebej v današnjem nestabilnem in negotovem svetu za svoje uspešno poslovanje in razvoj potrebujejo predvsem stabilnost in odzivnost namesto nenehnih administrativnih ovir in nepredvidljivih zakonodajnih sprememb.
Predvsem pa Slovenija na ravni vseh sistemov potrebuje skupno vizijo in cilj, ki bo bistveno bolj pomemben od dnevnih političnih delitev ali tega, kdo je trenutno na oblasti. Ne gre več za razpravo o ideološkem modelu, temveč za odločitev med razvojem in stagnacijo, so dodali v Združenju Manager.