Na zborovanju 25. marca v budimpeštanskem parku Millenáris so mednarodni gostje izrazili gorečo podporo Orbanu. Geert Wilders iz Nizozemske ga je označil za "leva na celini, ki jo vodijo ovce", Matteo Salvini iz Italije ga je pozdravil kot "pravega junaka", avstrijski Herbert Kickl pa ga je opisal kot "edinega, ki vidi med slepimi v Bruslju". Marine Le Pen je dodala, da je Orban "izjemen vodja" in da je "Madžarska postala simbol ponosnega in suverenega upora ljudi proti zatiranju v Evropi". Tudi nekateri udeleženci so izrazili močno podporo, saj je ena izmed žensk dejala: "Želim si, da bi zmagala stranka Fidesz in mir", druga pa je poudarila, da je "Madžarka, miroljubna kristjanka". Kljub temu so kritiki Orbanov govor označili za neinspiriran in poln klišejev, ki so spominjali na izjave nekdanjih komunističnih diktatorjev, ko je obljubljal, da bodo "domoljubne sile zavzele Bruselj" in trdil, da Madžarska gospodarsko cveti, medtem ko liberalno-progresivne države EU propadajo. Politični znanstvenik Bulcsu Hunyadi je pojasnil, da so takšni dogodki "komunikacijska ofenziva, prilagojena predvolilnemu obdobju", namenjena predstavitvi Orbanovih mednarodnih zaveznikov, a dosežejo le že tako naklonjeno občinstvo.
Kljub mednarodni podpori pa se Orban pred prihajajočimi volitvami sooča z znatnimi izzivi. Njegova stranka Fidesz po anketah precej zaostaja za opozicijsko stranko Tisza (Spoštovanje in svoboda). Madžarska vlada naj bi tudi nezakonito preusmerjala državne finančne vire in osebje v predvolilno kampanjo. Strokovnjaki, kot je Kim Lane Scheppele z univerze Princeton, poudarjajo visok vložek za Orbana in navajajo, da je "Madžarska nekakšen dokaz, da lahko politika tipa MAGA deluje", in da bi izguba zmanjšala njen "sijaj". Orban vodi populistično kampanjo, v kateri se prikazuje kot varuh "varnosti in miru" pred svojim tekmecem Péterjem Magyarjem, ki ga označuje za "agentja Bruslja in Kijeva". Njegovo kljubovanje Bruslju, zavračanje pošiljanja orožja Ukrajini in nasprotovanje članstvu Kijeva v EU so osrednji deli njegove platforme.
Viktor Orban je prevladujoča osebnost v madžarski politiki, saj je leta 2010 ponovno prevzel oblast in jo do leta 2026, ko se je zgodil ta shod, ohranjal že 16 let, zmagal je na štirih zaporednih volitvah. V času svojega mandata je Orban utrdil moč z nadzorom nad vladnimi institucijami, mediji in akademskim svetom, hkrati pa poudarjal konservativne družinske vrednote. Zaradi tega je postal ključna figura in "svetel zgled prevlade skrajne desnice" za konservativce v ZDA in Evropi. Njegova politična znamka, pogosto razumljena kot "dokaz koncepta" za "politiko tipa MAGA", je pritegnila veliko mednarodne pozornosti. Orbanovo vodenje so zaznamovali pogosti spopadi z Evropsko unijo glede vprašanj vladavine prava. Ohranil je prijateljske odnose z Moskvo, kljuboval Bruslju z zavračanjem pošiljanja orožja Ukrajini in nasprotoval morebitnemu članstvu Ukrajine v EU. Leta 2024 je Orban skupaj z drugimi skrajno desnimi zavezniki soustanovil skupino "Domoljubi za Evropo", ki je postala tretja največja skupina v Evropskem parlamentu, njeni člani pa prihajajo iz 13 držav EU in delijo skupna stališča proti priseljevanju, dajejo prednost nacionalni suverenosti pred evropsko integracijo in se držijo konservativnih družbenih vrednot.
Vzpon nacionalističnega in skrajno desnega sentimenta v Evropi sovpada s širšim premikom v globalni politiki, ki ga je še posebej zaznamoval vpliv Združenih držav Amerike. Nova ameriška nacionalna varnostna strategija (NSS), objavljena novembra 2025, signalizira odmik od povojnega "mednarodnega reda, temelječega na pravilih", saj frazo celo postavlja v narekovaje. Ta dokument, ki vsebuje predgovor predsednika Donalda Trumpa, zagovarja zunanjo politiko "Amerika najprej", zmanjšuje globalne zaveze in se osredotoča na Zahodno poloblo. Kontroverzno trdi, da se Evropa sooča s "civilizacijskim izbrisom" zaradi priseljevanja, kar odmeva "teorijo velike zamenjave", razkrito belo nacionalistično zaroto. Podpredsednik JD Vance je februarja 2025 že opozoril evropske zaveznike, da resnična grožnja prihaja iz Evrope same, iz "levičarskih liberalnih omrežij", ki spodkopavajo demokracijo. Medtem se evropski voditelji bojijo, da bi morebitna vojna v Iranu pod vodstvom Trumpa lahko vodila do tega, da bi ZDA opustile podporo Ukrajini, kar bi še dodatno razdrobilo čezatlantske odnose. Ta kontekst poudarja obdobje pomembnih geopolitičnih pretresov in naraščajoč izziv tradicionalnemu projektu evropske integracije, ki je opisan kot nepopoln in nepripravljen na takšne dvojne pretrese.
Bližajoče se parlamentarne volitve 12. aprila bodo pokazale, ali lahko mednarodna podpora skrajne desnice in Orbanova taktika premagata naraščajoče notranje izzive. Izid bo imel pomembne posledice ne le za Madžarsko in Evropsko unijo, temveč tudi za prihodnost nacionalističnih gibanj po vsej celini, ki se spopadajo z globalnimi premiki moči in identitete.