V pogovoru za francosko tiskovno agencijo je ocenil, da bi ZDA morale okrepiti prisotnost na arktičnem otoku.
"Mislim, da je čas, da ZDA znova pustijo svoj pečat na Grenlandiji. Mislim, da predsednik govori o okrepitvi operacij nacionalne varnosti in ponovni razporeditvi osebja v nekaterih vojaških oporiščih na Grenlandiji," je dejal Landry in dodal, da "Grenlandija potrebuje ZDA."
Landryja, ki je sicer republikanski guverner ameriške zvezne države Louisiana, v Nuuk niso uradno povabili, zato je njegov obisk sprožil polemike. Kljub temu sta ga v ponedeljek sprejela grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen in zunanji minister Mute Egede, udeležil pa se je tudi gospodarskega foruma.
Nielsen je njuno prvo srečanje označil kot konstruktivno in poudaril, da ni znakov, da bi ZDA spremenile stališče glede Grenlandije. Poudaril je, da so v pogovoru "jasno ponovili, da Grenlandija ni naprodaj in da imajo Grenlandci pravico do samoodločbe". Po gospodarskem forumu v torek pa je Nielsen dejal, da so prisiljeni najti rešitev, "čeprav je 'gospodarjeva' želja po zagotovitvi nadzora nad Grenlandijo popolnoma nespoštljiva".
Trump je v imenu nacionalne varnosti večkrat izrazil težnje po prevzemu Grenlandije, v začetku leta pa je celo zagrozil, da jo bodo ZDA zavzele zlepa ali zgrda. Če otoka, ki je tudi bogato z nahajališči redkih zemelj, ne bodo prevzele ZDA, bi po njegovem to lahko storili Kitajska ali Rusija. V zadnjih mesecih so se sicer Trumpove težnje in grožnje nekoliko umirile, vendar so še vedno prisotne.