Omenjene družbe niso ustrezno obravnavale širjenja goljufivih finančnih oglasov, kot to zahteva evropski akt o digitalnih storitvah.
Kot so danes sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), so BEUC in potrošniške organizacije iz 13 držav med decembrom 2025 in marcem 2026 tem platformam prijavile skoraj 900 oglasov, za katere obstaja sum, da kršijo zakonodajo EU. Platforme so na podlagi teh prijav odstranile 27 odstotkov oglasov, medtem ko je bilo 52 odstotkov prijav zavrnjenih ali prezrtih.
"To pomeni, da je na stotine finančnih prevar še vedno aktivnih in vsak mesec dosežejo več kot 200 milijonov evropskih potrošnikov ter povzročajo nadaljnje finančne izgube in drugo škodo," pravijo v ZPS.
Potrošniške organizacije Evropsko komisijo in nacionalne koordinatorje za digitalne storitve (DSC) pozivajo, naj raziščejo ukrepe, ki jih Meta, TikTok in Google izvajajo za zmanjševanje sistemskih tveganj, povezanih s finančnimi prevarami, ter od njih zahtevajo ravnanje, skladno z DSA. V primeru nadaljnjega nespoštovanja bi morala Evropska komisija platformam izreči globe, menijo.
"V skladu z aktom o digitalnih storitvah morajo Meta, TikTok in Google vzpostaviti učinkovite mehanizme za boj proti goljufivim oglasom in zmanjšanje tveganj za potrošnike. Naša raziskava žal kaže skrb vzbujajoča neskladja med tem, kar te platforme trdijo, da počnejo, in resničnim stanjem. Meta, TikTok in Google ne le da proaktivno ne odstranjujejo goljufivih oglasov, ampak tudi storijo zelo malo, ko so na takšne prevare opozorjeni," je po navedbah ZPS dejal generalni direktor BEUC Agustin Reyna.
Po njegovem mnenju je ključno, da Meta, TikTok in Google odgovarjajo za svoja dejanja. "Če ne bodo učinkovito obravnavali finančnih prevar, ki krožijo na njihovih platformah, bodo goljufi še naprej vsakodnevno dosegali milijone evropskih potrošnikov, ki bodo izpostavljeni tveganju izgube od več sto do več tisoč evrov," je opozoril.
Vodja pravne službe ZPS Petra Lovišček je povedala, da se na ZPS obrača vse več potrošnikov, ki so bili žrtve spletnih finančnih prevar ali pa so bili njihovim poskusom izpostavljeni prek družbenih omrežij in spletnih platform. Med oškodovanimi pogosto prevladujejo posamezniki iz ranljivejših skupin, zlasti starejši, ki težje prepoznajo vedno bolj izpopolnjene oblike spletnih prevar in manipulativnih oglasov.