Šestindvajsetega aprila 1986 je eksplozija v jedrski elektrarni Černobil sprostila 400-krat več radioaktivnosti kot atomska bomba v Hirošimi. Štirideset let kasneje številke razkrivajo razsežnost katastrofe: oblasti so trajno preselile 350.000 ljudi, onesnaženih pa je bilo skoraj 30.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar je za skoraj polovico več od površine Slovenije.
Ironično je, da je do nesreče prišlo med napačno izvedenim varnostnim preizkusom na reaktorju s poznano konstrukcijsko napako. V prvih tednih je zaradi akutnega radiacijskega sindroma umrlo 28 reševalcev in delavcev. Končno število žrtev ostaja predmet razprav, ocene pa se gibljejo od nekaj tisoč do sto tisoč, predvsem zaradi posledic bolezni, ki jih povzroča sevanje.
Sovjetske oblasti so nesrečo sprva skušale prikriti, a jih je razkrilo povišano sevanje, ki so ga zaznali na Švedskem. Iz mesta Pripjat, le tri kilometre od elektrarne, so prebivalce evakuirali šele 36 ur po eksploziji. Pri sanaciji je sodelovalo na stotisoče t. i. likvidatorjev, ki so zgradili prvi betonski sarkofag.
Katastrofa je privedla do korenitih sprememb v jedrski varnosti po svetu. Danes je zaprto območje, kljub temu da so ga leta 2022 za kratek čas zasedle ruske sile, postalo edinstven naravni rezervat, poln divjih živali.