Danes volijo tudi v Peruju
V Peruju bod volili novega predsednika države in člane kongresa, potem ko so politiko v tej državi v zadnjih letih zaznamovali številni pretresi in škandali. Za predsednika se poteguje 35 kandidatov, ki za izvolitev potrebujejo več kot 50 odstotkov glasov volivcev, zato bo 7. junija najverjetneje sledil drugi krog volitev.
Poleg predsednika bodo Perujci danes volili tudi vseh 190 članov obeh domov parlamenta, potem ko je južnoameriško državo zaznamovalo skoraj deset let političnih pretresov, odstopov in odstavitev, začasnih vlad in korupcijskih škandalov - od leta 2018 se je zamenjalo kar osem predsednikov.
Do zadnje menjave v predsedniški palači je prišlo sredi februarja. Kongres je takrat imenoval Joseja Mario Balcazarja iz leve stranke Svobodni Peru za začasnega voditelja države, dokler 28. julija ne bo zaprisegel novoizvoljeni predsednik.
Glasovi približno 27 milijonov volilnih upravičencev bodo glede na javnomnenjske raziskave, ki so jih zbrale tuje tiskovne agencije, močno razdrobljeni.
Volivce sicer najbolj skrbijo splošna negotovost, kriminal in korupcija, kar so v svojih predvolilnih nastopih naslavljali tudi kandidati. Precej volivcev je še neodločenih, v ospredju pa so trenutno zlasti trije desni predsedniški kandidati, kažeta analizi agencije Reuters in portala AS/COA.
Najvišji delež podpore s približno 13 do 15 odstotki beleži hčerka nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija, 50-letna Keiko Fujimori, vodja konservativne stranke Moč ljudstva in vodilna predstavnica desnega opozicijskega bloka v kongresu, ki se predstavlja kot zaveznica Washingtona. Za predsedniški stolček se poteguje že četrtič. V dosedanjih treh poskusih se je vsakič uvrstila v drugi krog.
S podporo, ki se giblje med osmimi in desetimi odstotki, ji na drugem mestu sledi 62-letni populist in komik Carlos Alvarez, kandidat desnosredinske stranke Država za vse. Na tretje mesto pa javnomnenjske raziskave uvrščajo 65-letnega ultrakonservativnega poslovneža in nekdanjega župana prestolnice Lima Rafaela Lopeza Aliago, ki se je v zadnjih letih vse bolj približeval skrajno desnim stališčem. Med kampanjo pred predsedniškimi volitvami leta 2021 se je primerjal z nekdanjim skrajno desnim brazilskim predsednikom Jairjem Bolsonarom.