V sporočilu za javnost so opozorili na signale vpliva energetske in gospodarske krize ter padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki se po njihovih navedbah odražajo ne le v zmanjšani gospodarski aktivnosti in zviševanju inflacije, temveč tudi realno v žepih zaposlenih v gospodarskem sektorju.
"V celoti se strinjamo z uvodno oceno stanja in razlogih za sprejem predloga zakona. Ne gre le za to, da se Slovenija dejansko uvršča med davčno najbolj obremenjene države v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ampak tudi za ostale dejavnike, kot na primer povečevanje zaposlovanja v javni upravi, medtem ko se število zaposlenih v realnem sektorju, ki državo financira, zmanjšuje," so izpostavili.
Gospodarstvo, torej delodajalci in s tem tudi delavci, so, kot so dodali, pod vedno večjim pritiskom, saj so ukrepi za zagotavljanje proračunske vzdržnosti v preteklosti prinesli zgolj zviševanje davkov.
Generalni sekretar združenja Miro Smrekar je ocenil, da je predlog interventnega zakona pomemben premik v smeri, ki je nujna - manj administrativnih bremen, nižje obremenitve dela, več predvidljivosti in več konkurenčnosti za slovensko gospodarstvo.
"Slovenija ne more dolgoročno napredovati, če podjetjem jemlje prostor za investicije, razvoj in zaposlovanje, zato potrebujemo državo, ki razume, da so produktivnost, delo in podjetnost temelj blaginje," so Smrekarja povzeli v sporočilu za javnost.
Zakonu mora po njihovi oceni slediti še takojšnja korenita debirokratizacija poslovnega okolja in zmanjševanje apetitov državnega proračuna. Pozivajo tudi k odpiranju tem, ki v zakonu niso obravnavane, kot so absentizem, minimalna plača, razbremenitev stroška dela in hitrejše zaposlovanje tujcev.
Zakonski predlog so pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica. Državni zbor ga je prejšnji teden v nadaljnjo obravnavo poslal s 47 glasovi za in 21 proti. Predlogu nasprotuje odhajajoča koalicija, Levica ne izključuje niti posvetovalnega referenduma.