Danes bo dogajanje zaznamovala politika: Državni zbor se bo najprej sestal na izredni seji in razpravljal o noveli zakona o parlamentarni preiskavi po skrajšanem postopku ter o zakonu o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Petnajst minut po koncu sledi še seja o predlogu, da predsednik SDS Janez Janša postane predsednik vlade. Na tajnem glasovanju mora prejeti 46 glasov. Po včerajšnjem podpisu koalicijske pogodbe so stranke nove desnosredinske koalicije usmerjene predvsem v današnje glasovanje o mandatarju v državnem zboru. Predsednica SLS Tina Bregant je po podpisu pogodbe poudarila, da gre za razvojno naravnano koalicijsko pogodbo z močno socialno noto. Izpostavila je skrb za bolnike, socialno šibkejše ter prehransko samozadostnost države. Obenem pogodba vključuje tudi gospodarske in protikorupcijske ukrepe, za katere v SLS menijo, da lahko Sloveniji dolgoročno prinesejo stabilnejši razvoj. Predsednik Fokusa Marko Lotrič pričakuje, da bodo obrisi ministrske ekipe znani že prihodnji teden. Poudaril je, da so se doslej osredotočali predvsem na usklajevanje vsebine koalicijske pogodbe, zdaj pa prihaja čas za kadrovske dogovore. Fokus si želi vpliva predvsem na področjih regionalizacije, lokalne samouprave in kohezije. Tudi predsednik Demokratov Anže Logar meni, da bodo razrez ministrstev in kandidati za ministre znani kmalu po imenovanju mandatarja. Posebej je izpostavil načrtovano ustanovitev organa za pregon korupcije in organiziranega kriminala, t. i. Skoka, ki ga Demokrati zagovarjajo že od predvolilne kampanje. Po pričakovanjih koalicijskih partneric naj bi Janša prejel podporo 50 poslancev, s čimer bi bila nova vlada tudi formalno potrjena. Koalicijo sestavljajo SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, podporo pa ji napovedujejo tudi poslanci Resnice ter oba predstavnika narodnih skupnosti.
Obeležujemo tudi dan slovenske diplomacije, v spomin na včlanitev Slovenije v Združene narode leta 1992. Za zaključne letnike srednjih šol pa se pouk končuje z razdelitvijo spričeval.
V ospredju mednarodnega dogajanja bo v prihodnjih dneh več pomembnih srečanj evropskih in evroatlantskih voditeljev, ki jih bodo zaznamovali varnostni izzivi, posledice vojne na Bližnjem vzhodu ter prizadevanja za krepitev gospodarskega in političnega sodelovanja med partnericami.
Zunanji ministri držav članic zveze Nato se bodo sestali pred julijskim vrhom zavezništva v Turčiji. Glavne teme razprav bodo povečevanje obrambnih izdatkov članic in nadaljnja podpora Ukrajini v luči nadaljevanja vojne z Rusijo. Evropske članice bodo skušale hkrati zmanjšati napetosti v odnosih z Združenimi državami Amerike, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump večkrat podvomil o prihodnji vlogi ZDA v Natu in zagrozil celo z umikom iz zavezništva. V ospredju bo zato tudi vprašanje trdnosti ameriških varnostnih zavez evropskim zaveznicam ter prihodnje podobe kolektivne obrambe.
V Bruslju bo medtem potekalo tudi zasedanje ministrov EU, pristojnih za trgovino, ki bodo razpravljali o vplivu zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu na svetovno trgovino in dobavne verige. Pričakovati je tudi pogovore o izvajanju trgovinskega dogovora med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki ostaja eden ključnih stebrov čezatlantskega gospodarskega sodelovanja.
Posledice vojne na Bližnjem vzhodu bodo v središču tudi neformalnega srečanja finančnih ministrov EU. Ti bodo razpravljali o odzivu unije na gospodarske in finančne pritiske, povezane z nestabilnostjo v regiji, predvsem glede energentov, inflacije in vpliva na evropsko gospodarstvo.
Pomemben diplomatski poudarek pa bo imel tudi vrh Evropske unije in Mehike. Srečanja se bodo udeležili predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in mehiška predsednica Claudia Sheinbaum. Podpis posodobljenega sporazuma med EU in Mehiko ter začasnega trgovinskega sporazuma naj bi pomenil nov zagon strateškemu partnerstvu med stranema ter dodatno okrepil politične in gospodarske vezi v času povečane negotovosti v mednarodnih odnosih.
V Ljubljani bo kmetijsko gozdarska zbornica predstavila pobudo za jasnejše označevanje porekla hrane v evropski uniji Banka Slovenije pa pripravlja okroglo mizo o finančni pismenosti, ki se je bo udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti bo v središču Ljubljane potekal festival, na Brniku pa bodo obeležili začetek poletne čarterske sezone proti Santoriniju in Kreti.
Na Ptuju bo posvet o prehranskih navadah, v Velenju razprava o stanovanjskih težavah mladih, v Ljubljani pa sklepna prireditev programa Varno na kolesu. Po Sloveniji se začenjajo številni festivali: Festival cvička v Novem mestu, Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju, Festival Vizije v Novi Gorici in Jazz Cerkno. Na Prevaljah bodo odprli Park Jezero in praznovali 65-letnico Bralne značke.
Kulturni večer bo zaznamovala dobrodelna multimedijska predstava Odloči se v Španskih borcih.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču pa se nadaljujeta sojenji v zadevi Kavaški klan in proti Rašidu Azizu zaradi očitkov o sodelovanju v teroristični hudodelski združbi.