DOGODKI 9. MAJA
Dan Evrope bo letos širše zaznamovan z dogodki, ki bodo povezovali šport, umetnost, evropske projekte in zgodovinski spomin. Evropska unija 9. maja praznuje v spomin na Schumanovo deklaracijo iz leta 1950, s katero je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman postavil temelje evropskega povezovanja in današnje Evropske unije. Letošnje obeleževanje je po vsej Evropi posvečeno športu, v ospredju pa bodo tudi sodelovanje, odprtost in skupne evropske zgodbe. Od evropskih trgov in čezmejnih projektov do političnih prelomnic in svetovnih kulturnih prizorišč bo dan Evrope letos zaznamovan kot dan razmisleka o povezanosti, skupnih vrednotah in prihodnosti stare celine.
Na dan, ko se prepletajo zgodovinski spomin, evropske vrednote in živahen utrip številnih slovenskih krajev, bo Slovenija zaznamovala niz dogodkov, ki povezujejo preteklost, solidarnost, kulturo, šport in ustvarjalnost. Dan zmage nad nacizmom in fašizmom ter obletnica konca druge svetovne vojne letos sovpadata z dnevom Ljubljane in dnevom Evrope – praznikom, ki ga Evropska unija obeležuje v spomin na začetek evropskega povezovanja. Letošnji evropski poudarek bo namenjen športu, simbolično pa ga bodo v Sloveniji zaznamovali prav ljudje na poti.
Zaključni dan tradicionalnega pohoda Pot ob žici bo 33-kilometrsko traso okoli Ljubljane napolnil s pohodniki in tekači, ki bodo ob spominu na osvoboditev mesta povezali gibanje, zgodovino in skupnost. Pri spomeniku NOB na Dolgem mostu bosta izjavo za medije podala koordinatorja Levice Asta Vrečko in Luka Mesec skupaj s predstavniki Mlade Levice, pohodu pa se bo pridružila tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos v družbi skupine Team Europe, ki jo sestavljajo veleposlaniki evropskih držav in drugi tuji predstavniki v Sloveniji.
Poseben poudarek bo letos na čezmejnem povezovanju. Nova Gorica in Gorica bosta gostili EZTS GO dan, na katerem bodo predstavili rezultate evropskih projektov na čezmejnem območju. Organizatorji pripravljajo tri različna vodena doživetja, s katerimi želijo širši javnosti približati uspešne zgodbe sodelovanja med državama in pomen evropskih sredstev pri razvoju regije.
V Kopru bo dopoldne v Taverni potekal Bazar dobrih zgodb Evrope, kjer bodo na 16 stojnicah predstavili kar 34 projektov, ki so bili uresničeni s pomočjo evropskih sredstev. Dogodek bo ponudil vpogled v konkretne zgodbe evropskega povezovanja in razvoja lokalnih okolij.
Evropski utrip bo čutiti tudi v Ljubljani, kjer bo pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji skupaj z ulično gledališko skupino Ane Monroe pripravila umetniško predstavo na Trgu republike in v parku Zvezda. Ulična umetnost bo mimoidoče nagovarjala z idejami evropskega sodelovanja, demokracije in skupnega prostora. Ob dnevu Evrope bo vrata odprl tudi Evropski parlament, obiskovalci pa bodo lahko pobližje spoznali delovanje evropskih institucij.
Spominski dogodki bodo zaznamovali tudi Malo goro pri Ribnici, kjer se bodo poklonili prvemu spopadu Slovencev z okupatorjem po kapitulaciji Jugoslavije maja 1941. Slavnostni nagovor bo imel predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar, častna straža Slovenske vojske pa bo položila venec predsednice republike.
Medtem ko bo Evropa praznovala povezovanje, bo v Moskvi v znamenju zgodovinskega spomina potekala tradicionalna parada ob dnevu zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni. Zaradi varnostnih razmer in strahu pred ukrajinskimi napadi bo letošnja parada prvič po letu 1945 potekala brez tankov, raket in druge težke vojaške opreme, spremljali pa jo bodo strogi varnostni ukrepi.
Pomemben politični premik se obeta na Madžarskem, kjer bo po aprilskih volitvah potekalo ustanovno zasedanje novega parlamenta. Po pričakovanjih naj bi poslanci za predsednika vlade izvolili Petra Magyarja, čigar stranka Tisza je premagala Fidesz Viktorja Orbana in si zagotovila dvotretjinsko večino. S tem naj bi se končalo 16-letno obdobje Orbanove vladavine.
V Benetkah pa se za širšo javnost odpira 61. mednarodni umetnostni bienale, eden najpomembnejših umetniških dogodkov na svetu. Letošnje odprtje spremljajo tudi polemike, saj so organizatorji zaradi odstopa mednarodne žirije v luči sodelovanja Rusije odpovedali tradicionalno slovesnost s podelitvijo nagrad. Te bodo podelili šele novembra ob zaključku bienala.
Duh povezovanja in pomoči bo močno prisoten marsikje po Sloveniji. V Novi Gorici bo mednarodna dobrodelna prireditev »Tečem, da pomagam« zbirala sredstva za slepe in slabovidne otroke ter njihove družine, medtem ko bo mariborska tržnica gostila Praznik čebel in narave, na katerem bodo predstavili nov mestni učni čebelnjak, nastal v okviru participativnega proračuna Mestne občine Maribor. V Osnovni šoli Loka Črnomelj pa bodo svoje znanje in spretnosti merili mladi slovenski čebelarji na državnem srečanju in tekmovanju.
Poseben poklon dediščini in tradiciji bodo pripravili v Idriji, kjer bodo obiskovalci na dogodku Po poteh idrijskih rudarjev ob mednarodnem dnevu rudarskih poti Evrope odkrivali bogato zgodovino rudarskega mesta. Istočasno se bodo začeli tudi Tedni evropskih geoparkov 2026 v Geoparku Idrija. Na Bledu bo odmevala diatonična harmonika – tradicionalno tekmovanje Zlata harmonika Bled 2026 bo odprlo dvodnevni Vikend harmonik na Bledu, ki vsako leto privabi številne ljubitelje narodno-zabavne glasbe.
V Ljutomeru bo medtem potekala državna vaja Podvodne reševalne službe Slovenije ob njeni 50-letnici. Več kot sto podvodnih reševalcev iz vse države, skupaj s potapljači Slovenske vojske in kolegi iz Hrvaške, bo sodelovalo na eni največjih tovrstnih vaj pri nas.
Dogajanje bo živahno tudi na področju umetnosti in literature. Na Vrhniki bo ulični festival literature, umetnosti in okusov Modernfest v poklon slovenski moderni oživil spomin na Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Dragotina Ketteja in Josipa Murna. V Mariboru bodo odprli prenovljeni kiosk K67 – enega najbolj prepoznavnih simbolov slovenskega industrijskega oblikovanja – ob prisotnosti njegovega avtorja Saše J. Mächtiga ter dijakov in mentorjev Tehniškega šolskega centra Maribor. Tudi slovenska umetnost bo imela mednarodni odmev: v Benetkah se začenja 61. mednarodni umetnostni bienale, na katerem se Slovenija predstavlja s projektom Zvočna sled nevidne hiše, ki ga podpisujeta kuratorka Nataša Petrešin-Bachelez in skupina Nonument Group.
Narava in trajnost pa ostajata pomemben del današnjega sporočila. Svetovni dan ptic selivk opozarja na pomen varovanja migracijskih poti in naravnih habitatov, svetovni dan pravične trgovine pa izpostavlja pomen odgovorne potrošnje in pravičnejših gospodarskih odnosov.
Od športnih poti okoli Ljubljane do beneških razstavnih prostorov, od rudarskih rovov Idrije do harmonikarskih odrov na Bledu – današnji dogodki kažejo Slovenijo kot prostor spomina, ustvarjalnosti, solidarnosti in evropskega povezovanja.