Večina zaposlenih v javnem sektorju z junijskimi plačami prejema tretji obrok zvišanja plač. Hkrati pa naraščajoči stroški in proračunski primanjkljaj sprožajo vprašanja o prihodnosti celotne plačne reforme, ki jo namerava nova vladna koalicija spremeniti.
Tretji od šestih dvigov
Z junijem je večina od približno 190.000 javnih uslužbencev upravičena do tretjega postopnega dviga plač, ki ga predvideva reforma. Za tiste, katerih skupno povišanje presega 70 evrov, se bo plača zvišala za 12 odstotkov celotnega predvidenega dviga, a ne za manj kot 70 evrov. Izjema so tisti, ki so končno povišanje dosegli že s prvima dvigoma v letu 2025. V okviru reforme so predvideni še trije plačni dvigi: decembra letos, julija 2027 in januarja 2028.
Naraščajoči stroški bremenijo proračun
Učinki reforme se že močno poznajo v državni blagajni. V prvih petih mesecih leta je država za plače zaposlenih namenila 2,2 milijarde evrov, kar je 11,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki državnega proračuna so v tem obdobju za 15,6 odstotka presegli lanskoletne in zrasli hitreje od prihodkov, kar je ustvarilo 890 milijonov evrov primanjkljaja. Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da povečanje stroškov ni le posledica reforme, temveč tudi večje fleksibilnosti pri zaposlovanju in napredovanjih, katerih finančnih učinkov ni bilo mogoče vnaprej natančno oceniti.
Usoda enotnega sistema je negotova
Finančne posledice, ki presegajo prvotno oceno 1,4 milijarde evrov, so že sprožile razprave o prihodnosti reforme. Koalicijska pogodba predvideva opustitev enotnega plačnega sistema in vzpostavitev ločenih sistemov za vojsko, zdravstvo, policijo, izobraževanje ter druge dele javnega sektorja. S tem se uresničujejo zamisli o tem, da je enoten sistem preveč togo zasnovan in ne omogoča ustreznega nagrajevanja uspešnosti.