Letos mineva 120 let od odprtja Bohinjske proge, železniške povezave, ki je Posočju prvič zagotovila redno prometno zvezo s preostalim svetom.
Ob jubileju so se udeleženci prireditvenega dogodka sprehodili skozi zgodovino proge in njen pomen za kraje ob njeni trasi skozi različna časovna obdobja. Pogled ni ostal zgolj v preteklosti — preučevali so tudi, kako življenje ob progi poteka danes.
Bohinjska proga vodi od Jesenic prek Bohinja in Mosta na Soči do Nove Gorice ter naprej v Italijo. Zgrajena je bila v času Avstro-Ogrske in je leta 1906 vzpostavila neposredno železniško pot med osrednjim evropskim omrežjem in Jadranom. Za Posočje, ki ga naravne pregrade ločujejo od večjih središč, je pomenila temeljno infrastrukturno prelomnico.
Proga je danes del mednarodnega omrežja in ohranjena kot delujoča železniška pot, čeprav vprašanja o njeni posodobitvi in dolgoročni vlogi ostajajo odprta. Kakšne konkretne razvojne načrte za Bohinjsko progo pripravljata Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko ter upravljavec SŽ – Infrastruktura, ob prireditvi ni bilo jasno sporočeno.