Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v svoji pomladanski napovedi znižala pričakovano gospodarsko rast za tekoče leto z 2,4 na 2,0 odstotka. Hkrati je popravila svojo oceno inflacije navzgor, in sicer z 2,3 na 3,1 odstotka, s čimer je svoja pričakovanja uskladila z napovedmi Mednarodnega denarnega sklada.
Poslabšanje obetov je po navedbah zbornice posledica novega zunanjega šoka – vojne na Bližnjem vzhodu. Ta konflikt je povečal negotovost in povzročil dvig cen energentov in surovin. Osnovni scenarij GZS predvideva, da se bodo ti cenovni pritiski nadaljevali vsaj do tretjega četrtletja. Zaradi velike negotovosti je zbornica pripravila tudi pesimistični scenarij, po katerem bi bila rast le 1,6-odstotna, in optimističnega, ki predvideva 2,3-odstotno rast.
Poleg zunanjih dejavnikov GZS izpostavlja tudi notranje pritiske, predvsem strmo rast stroškov dela. Po besedah glavnega ekonomista zbornice, Bojana Ivanca, so se stroški dela v zasebnem sektorju v zadnjih šestih letih povišali za 44 odstotkov, kar je skoraj dvakrat hitreje od 23-odstotnega povprečja v Evropski uniji. Ta rast, ki presega rast produktivnosti, po oceni GZS slabša cenovno konkurenčnost slovenskega izvoza in zavira okrevanje predelovalnih dejavnosti. Izvoz naj bi letos realno zrasel za skromnih 2,2 odstotka, predvsem na račun storitev.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da razmere terjajo odziv države. Pozvala je k sprejetju celovite davčne reforme in drugih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, ki bi spodbudili prehod v bolj investicijsko usmerjeno rast.