Iran je napovedal pripravljenost, da japonskim ladjam omogoči varen prehod skozi Hormuško ožino, ključno pomorsko pot za svetovno dobavo nafte. Ta poteza signalizira spremembo iranske politike, saj se namesto popolne blokade ožina sedaj nagiba k selektivnemu odprtju, kar prinaša upanje za države, ki so močno odvisne od tega strateškega prehoda.
Glavna dejstva: Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je za japonsko tiskovno agencijo Kyodo News potrdil, da ožina, čeprav ostaja zaprta za "sovražnike" in države, ki so napadle Iran, ostaja odprta za ostale. "Nismo zaprli ožine. Po našem mnenju je ožina odprta. Zaprta je samo za ladje, ki pripadajo našim sovražnikom, državam, ki nas napadajo. Za druge države pa lahko ladje prečkajo ožino," je pojasnil Araghchi in dodal: "Pogovarjamo se z njimi, da bi našli varen način prehoda. Pripravljeni smo jim zagotoviti varen prehod. Vse, kar morajo storiti, je, da nas kontaktirajo, da se pogovorimo o tem, kakšna bo ta pot." Ta razvoj je še posebej pomemben za Japonsko, ki kar 90 odstotkov svojih potreb po surovi nafti pokriva iz Bližnjega vzhoda in je močno odvisna od izvoza, ki potuje skozi ožino. [IMAGE: Pogled na Hormuško ožino z ladjami v daljavi]
Hormuška ožina je bila de facto zaprta od 28. februarja, po napadih Združenih držav Amerike in Izraela na Iran. Sprva je Iranska revolucionarna garda (IRGC) opozorila, da bo "zažgala" vsako ladjo, ki bi poskušala prečkati ožino, kar je skoraj popolnoma ustavilo pomorski promet. Vendar je Iran v zadnjih dneh omilil svoje stališče in pojasnil, da je ožina zaprta le za njegove nasprotnike. Japonska se bo tako pridružila majhni skupini držav, vključno s Kitajsko, Indijo in Pakistanom, katerih plovilom je bil nedavno odobren prehod z iranskim soglasjem. Po poročanju podjetja Lloyd’s List, ki spremlja pomorski promet, je že deset ladij prečkalo ožino tako, da so plule blizu iranske obale, kar se uveljavlja kot "varen koridor". Grški tovorni ladji je bil v petek na primer omogočen prehod v bližini iranskega otoka Larak, pri čemer je oddajala sporočilo "Tovorni tovor za Iran". IRGC naj bi razvijala bolj usklajen sistem preverjanja in registracije za tranzit.
Kontekst in ozadje: Trenutna kriza izvira iz neposrednega konflikta med Združenimi državami in Izraelom proti Iranu, ki je 28. februarja prerasel v "vojno", kar je privedlo do de facto zaprtja strateško pomembne Hormuške ožine. Ta ozek prehod med Perzijskim zalivom in Omanskim zalivom ni le kritična žila za svetovno dobavo nafte, ampak tudi za približno tretjino vsega globalno poslanega gnojila. Začetni odziv Iranske revolucionarne garde je bil ostro opozorilo, da bo "zažgala" vse ladje, ki bi poskušale prečkati ožino, kar je učinkovito ustavilo pomorski promet.
Vojna, ki traja že tretji teden, je več zaveznikov ZDA, vključno z Japonsko, Francijo, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko in Združenim kraljestvom, spodbudila k lobiranju v Teheranu za ponovno odprtje ožine ali varen prehod za njihova plovila. Te države so skupaj s Kanado 19. marca izdale skupno izjavo, v kateri so izrazile svojo "pripravljenost prispevati k ustreznim prizadevanjem za zagotovitev varnega prehoda skozi ožino". Konflikt je imel hude globalne gospodarske posledice, še posebej na energetskih in živilskih trgih. Skoraj popolno zaprtje ožine je povzročilo, da so cene gnojil v nekaterih regijah poskočile za okoli 30 odstotkov, saj približno tretjina vseh gnojil, poslanih po svetu, potuje skozi Hormuško ožino. Zalivske države, kot so Savdska Arabija, ZAE, Kuvajt in Iran, so veliki proizvajalci gnojil in njihovih surovin, motnje pa so ustavile proizvodnjo v krajih, kot so Indija, Bangladeš in Pakistan, brez hitrih globalnih nadomestkov. Máximo Torero, glavni ekonomist pri Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo, je poudaril resnost situacije z gnojili: "Izguba zalivskih izvozov ustvarja takojšnje globalno pomanjkanje brez hitrih nadomestkov."
Poleg gnojil naraščajoče cene nafte zaradi konflikta vplivajo na proizvodnjo hrane nasploh, saj je nafta bistvena za kmetijske stroje in transport. To bi lahko vodilo do "manj hrane na trgih in posledično do povečanja cen hrane po svetu," je opozoril Torero. Vojna je prinesla tudi izmenjavo zračnih napadov med Izraelom in Iranom, ki so ciljali na energetsko infrastrukturo, vključno s plinskimi polji in rafinerijami nafte v Haifi, Kuvajtu in velikim kompleksom zemeljskega plina v Katarju, pri čemer so močne eksplozije poročali tudi iz Dubaja. Predsednik Trump je izjavil, da je Izrael samostojno udaril po iranskem plinskem kompleksu in jih prosil, naj se "vzdržijo vseh prihodnjih napadov," čeprav je vir, seznanjen z zadevo, za NPR povedal, da se ZDA in Izrael usklajujeta glede vseh tarč. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ob tem dejal: "Predsednik Trump nas je prosil, naj se vzdržimo vseh prihodnjih napadov, in mi se vzdržimo." Gospodarske posledice občutijo tudi države, kot je Južna Afrika, ki se sooča z visokimi stroški zaradi konflikta.
ZAKLJUČEK: Odločitev Irana, da selektivno odpre Hormuško ožino, predstavlja pomemben korak k razrešitvi trenutne pomorske krize in ponuja kanček upanja za svetovno gospodarstvo. Medtem ko se konflikt nadaljuje, možnost varnega prehoda za ključne države, kot je Japonska, poudarja potencial za diplomatske rešitve in upravljanje kriz. Vendar pa je vzpostavitev "varnega koridorja" in sistema preverjanja s strani IRGC kompleksna naloga, ki bo zahtevala stalno usklajevanje in preglednost, da bi se zagotovila nemotena in varna dobava vitalnih dobrin po vsem svetu. Globalna skupnost bo pozorno spremljala, kako se bo ta nova politika razvijala in ali bo prinesla širšo stabilizacijo na enem najpomembnejših svetovnih trgovinskih poti.