Evropska komisija preučuje pismo slovenskega premierja Roberta Goloba, ki opozarja na domnevno tuje vmešavanje v nedavne parlamentarne volitve v Sloveniji. Bruselj je potrdil, da preiskava poteka po tem, ko so v javnost prišle informacije o spornih dejavnostih zasebne obveščevalne službe Black Cube pred volitvami. Premier Golob je ob tem pozval k razvoju učinkovitejših odzivov EU na podobne incidente. Primer domnevnega tujega vmešavanja se je razplamtel po objavi anonimnih lažnih posnetkov uglednih Slovencev iz poslovnih sestankov v tujini, ki so se pojavili pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami. Te posameznike naj bi na sestanke privabile neobstoječe družbe. Že v začetku prejšnjega tedna so novinar Borut Mekina in nevladne organizacije razkrile, da naj bi bili v Sloveniji aktivni sodelavci Black Cube, zasebne obveščevalne službe, znane po uporabi tovrstnih metod v preteklosti. Po Mekinovih virih naj bi se predstavniki Black Cube 22. decembra lani srečali s predsednikom stranke SDS Janezom Janšo.
Dogajanje je sprožilo odziv Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sove), ki je sekretariat Sveta za nacionalno varnost "seznanila z dejstvi, ki kažejo na neposredno tuje vmešavanje v volitve v Sloveniji". Premier Robert Golob je v četrtek ob robu vrha EU v Bruslju predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal pismo, v katerem jo je pozval k preiskavi slovenskega primera in izkoriščanju tega incidenta za razvoj učinkovitejšega odzivanja na prihodnje podobne primere v drugih državah članicah. Evropska komisija je preko svojega tiskovnega predstavnika Thomasa Regnierja danes potrdila: "Proučujemo pismo in nato bomo v ustreznem času odgovorili premierju." Regnier je zavrnil nadaljnje komentarje glede vpletenosti Black Cube, saj preiskavo vodijo pristojni nacionalni organi.
Vodje vlad in držav članic EU so med istim vrhom pozvali k okrepitvi odpornosti proti tujemu vmešavanju in poskusom spodkopavanja demokracije. Komisija je pojasnila, da si prizadeva za to področje že dlje časa, z ustanovitvijo Evropskega centra za demokratično odpornost v okviru Evropskega ščita za demokracijo, ki omogoča sodelovanje med državami članicami in civilno družbo. Poleg tega k večji demokratični odpornosti prispeva tudi Akt o digitalnih storitvah. Bruselj bo v prihodnjih tednih odločal o konkretnih korakih v odzivu na Golobovo pismo, s čimer se bo EU soočila z vprašanjem zaščite svoje demokracije.