Izrael prevzema odgovornost za ciljni napad v Teheranu, ki naj bi ubil dva visoka iranska uradnika, vključno z vodjo milice Basidž in sekretarjem Vrhovnega sveta za nacionalno varnost.
Izraelska vojska je v torek sporočila, da je izvedla ciljni napad v osrčju Teherana in uspešno eliminirala Gholamrezo Soleimanija, poveljnika iranske milice Basidž, ter Alija Larijanija, sekretarja iranskega Vrhovnega sveta za nacionalno varnost. Te trditve, če jih Iran potrdi, bi pomenile znatno stopnjevanje regionalnih napetosti, saj gre za tarčo ključnih osebnosti znotraj iranskega režima.
Izraelska vojska je prek objave na družbenem omrežju X prevzela odgovornost za napad, ki naj bi bil izveden v ponedeljek1. Vojska je navedla, da je zračne sile vodila natančna obveščevalna informacija, posebej usmerjena proti Gholamrezi Soleimaniju, ki je v zadnjih šestih letih vodil enoto Basidž1. Izraelski obrambni minister, Israel Katz, je te trditve še potrdil in umore označil kot premišljen del tekoče strategije za odstranjevanje ključnih osebnosti znotraj iranskega režima2. Iran se na izraelske trditve še ni odzval.
Milica Basidž, osrednjega pomena pri domnevnih atentatih, je ključna prostovoljna paravojaška organizacija, ki deluje pod poveljstvom iranske Islamske revolucionarne garde (IRGC). Ustanovljena je bila 25. novembra 1979, po pozivu revolucionarnega vodje ajatole Ruholaha Homeinija k "dvajsetmilijonski vojski"3, in formalno vzpostavljena 30. aprila 1980 kot "ljudska milica". Njena vloga se je med iransko-iraško vojno (1980-1988) proslavila z "človeškimi valovi" napadov4, kjer so se pripadniki v nevarnih razmerah množično zaganali v sovražne sile. Od takrat se je njena vloga vse bolj preusmerjala v notranjo varnost, saj je postala znana po zatiranju nestrinjanja in nasilnem dušenju protestov. Pripadniki Basidža so večinoma mladi moški iz delavskega razreda, ideološko motivirani in hitro mobilizirani, igrajo pa pomembno vlogo pri uveljavljanju notranje varnosti, kazenskega pregona in moralne policije po vsem Iranu, z vejami v skoraj vseh mestih in krajih.
Milica Basidž je bila močno vpletena v nasilne zatiranje protestov v Iranu, vključno s spornimi predsedniškimi volitvami junija 2009 in novembra 2019, med Soleimanijevim mandatom, ko naj bi bila med iranskimi varnostnimi organizacijami, ki so skupno ubile na stotine iranskih moških, žensk in otrok5. Kasneje je bila dejavna tudi v protestih "Ženska, življenje, svoboda" v letih 2022-23. Zaradi domnevne vloge pri hudih kršitvah človekovih pravic in zatiranju nestrinjanja so bili posamezniki, kot je Gholamreza Soleimani, kot vodja Basidža, sankcionirani s strani mednarodnih organov, vključno z ZDA, Evropsko unijo in Kanado6. Ali Larijani, kot sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana, je bil prav tako predhodno označen s strani ameriškega ministrstva za finance v zvezi z uresničevanjem ciljev režima. Rastoče pristojnosti Basidža so prispevale k militarizaciji iranskega režima, saj delujejo kot ključno orodje za vrhovnega voditelja pri preprečevanju zaznanih groženj. Ti dogodki sledijo prejšnjim poročilom o začetku vojne 28. februarja, kjer so ameriško-izraelski napadi domnevno ubili nekdanjega vrhovnega vodjo ajatolo Alija Hameneja in druge visoke uradnike7.
Morebitni umori, če se potrdijo, predstavljajo neposreden udarec v samo jedro iranske notranje varnosti in strateškega odločanja. Ta dejanja še dodatno stopnjujejo konflikt, ki sledi prejšnjim poročanim napadom 28. februarja. Mednarodna skupnost pozorno spremlja iranski odziv in morebitno širšo regionalno destabilizacijo.