Slovenska atletinja Klara Lukan ostaja pri zmagovitem nizu na cestnih tekih, saj je ob koncu tedna zanesljivo slavila na preizkušnji na deset kilometrov v Manchestru. S časom 30:58 se je petindvajsetletnica iz Šentjerneja kot edina na štartni listi do cilja spustila pod mejo 31 minut. V napetem obračunu je za 19 sekund ugnala Weini Kelati, tretje mesto pa je s časom 32:16 zasedla Britanka Amy Eloise Neale.
Lukanova in v Eritreji rojena Kelatijeva, ki zadnjih pet let nastopa za ameriško reprezentanco, sta takoj prevzeli pobudo in si do sedmega kilometra pred zasledovalkami pritekli že minuto prednosti. Tekmovalki sta vztrajali na čelu vse do vstopa v zadnji kilometer, nato pa je slovenska rekorderka silovito pospešila in v maniri izkušene tekmovalke strla odpor nasprotnice. Vroč mednarodni uspeh domače atletike je z 32:49 in osvojenim sedmim mestom dopolnila Liza Šajn. Kljub temu dosežku pa ostaja povsem neizrečeno vprašanje, s kakšnimi stroški oportunitete pri iskanju sredstev in medijske podpore se soočajo druge slovenske dolgoprogašice, ko nastopajo izključno v senci prve zvezdnice reprezentance.
Nova najvišja stopnička je absolutna potrditev sezone. Aprila je bila Lukanova izbrana za najboljšo Evropejko meseca, potem ko je v Laredu s časom 29:50 postavila evropski rekord na 10 kilometrov ter postala prva Evropejka z izidom pod mejo pol ure. Čeprav najnovejši čas po mnenju poznavalcev potrjuje njen oklic "neustavljivosti", podrobna primerjalna analiza tehnične izpostavljenosti in višinskih profilov obeh izrazito različnih tras ostaja nepojasnjena. Prav tako javnosti ostajajo v celoti skriti finančni ugodnosti in bonusi organizatorjev, s katerimi v Manchestru sploh lahko privabijo tekmovalke takšnega kalibra.
Sijajno formo tekačica potrjuje že vse od marčevskega rekorda v polmaratonu v Malagi (1:06:43). Naslednjikrat bo obutev znova zavezala 6. junija v New Yorku ob še eni cestni desetki, pri čemer pa načrti njenega trenerskega štaba in Atletske zveze Slovenije – ali dogodek prioritizirati za lov na izbrane olimpijske norme ali ga tvegati ob naskoku na ostrejše svetovne rekorde – uradno ostajajo nerazkriti.