V petek, 22. marca, so volišča po Sloveniji zaprla svoja vrata, s čimer se je sklenilo glasovanje na desetih parlamentarnih volitvah v zgodovini samostojne države. Več kot 1,6 milijona upravičenih volivcev je imelo priložnost izbrati novih 90 članov Državnega zbora za štiriletni mandat, s čimer so odločali o politični prihodnosti države.
Volišča po državi, teh je bilo več kot 3.000, so bila odprta med 7. in 19. uro. Že v dopoldanskih urah je Državna volilna komisija (DVK) posredovala prve podatke o volilni udeležbi. Do 11. ure je na volišča prišlo 362.383 volivcev, kar je predstavljalo 21,38 odstotka vseh upravičencev. Predsednik DVK Peter Golob je ob tem poudaril, da je bila najvišja udeležba zabeležena v volilni enoti Novo mesto (22,7 odstotka), najnižja pa v Ptujski (19,5 odstotka). [IMAGE: Volišče v Sloveniji]
Udeležba se je nato v popoldanskih urah znatno povečala. Do 16. ure je svoj glas oddalo 859.909 volivcev, kar je predstavljalo 50,73 odstotka vseh upravičencev. Takrat je bila najvišja udeležba v kranjski volilni enoti (52,49 odstotka), najnižja pa v postojnski (48,06 odstotka). Med volilnimi okraji je izstopal Škofja Loka 2 z najvišjo udeležbo in Maribor 4 z najnižjo. Ta popoldanska udeležba je bila sicer nekoliko višja od tiste, zabeležene ob istem času na volitvah leta 2022, ko je znašala 49,30 odstotka.
Slovenija je tokrat volila že desetič od osamosvojitve. Pred glavnim volilnim dnem je potekalo tudi predčasno glasovanje med 18. in 20. marcem, kjer je svoj glas oddalo 81.705 volivcev, kar predstavlja 4,8 odstotka od 1.695.196 vseh registriranih volivcev. To je sicer manj kot na parlamentarnih volitvah leta 2022, ko je predčasno volilo 7,7 odstotka volivcev, vendar več kot leta 2018, ko je predčasno glasovalo le 3,1 odstotka upravičencev. Spomnimo, končna volilna udeležba leta 2022 je bila 70,97 odstotka, medtem ko je leta 2018 znašala 52,64 odstotka. Skupno se je za 90 poslanskih mest potegovalo 1185 kandidatov z 17 list, pri čemer jih je 15 kandidiralo v vseh osmih volilnih enotah.
Politični akterji so pred volilnim dnem in na sam dan volitev poudarjali pomen udeležbe. Predsednik Gibanja Svoboda, Robert Golob, je pozval: "Ne dovolite, da drugi odločajo namesto vas, pojdite volit." Podobno je predsednik SDS, Janez Janša, označil "tokratne volitve ene najpomembnejših v zgodovini samostojne Slovenije." Tudi predsednik Demokrati, Anže Logar, je poudaril dinamiko volilnega dne, češ da je "volilni dan dan D, ko se karte premešajo na novo." Kmalu po zaprtju volišč ob 19. uri so Inštitut Mediana in druge ustanove objavile prve vzporedne volitve. Takšne projekcije je komentirala Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, ki je opozorila, da "odzivi s terena letos kažejo skrb vzbujajočo sliko, zato so končni izidi volitev lahko drugačni od vzporednih."
Medtem ko so prve projekcije že pokazale, da naj bi Gibanje Svoboda prevzelo vodstvo z okoli 29,9 odstotka glasov, je zdaj vsa pozornost usmerjena v Državno volilno komisijo. Ta bo v prihodnjih urah in dneh objavila uradne in dokončne rezultate. Slovenijo čaka oblikovanje novega Državnega zbora, ki bo za naslednja štiri leta določal smernice in odločitve države.