Znanstveniki so nedavno znova odkrili najstarejši znani posnetek pesmi kita grbavca, ki je bil ujet marca 1949 blizu Bermudov. To izjemno odkritje bi lahko prineslo pomembne nove vpoglede v komunikacijo kitov in kako se je zvočno okolje oceanov spreminjalo skozi desetletja. Posnetek, najden v arhivih Oceanografskega inštituta Woods Hole, prekaša znameniti album Rogerja Payna iz leta 1970 za več kot dve desetletji.
Posnetek je v arhivih Oceanografskega inštituta Woods Hole v Massachusettsu odkrila znanstvenica Ashley Jester med digitalizacijo starih zvočnih posnetkov. Zvočni zapis je bil ohranjen na dobro vzdrževani plastični plošči, narejeni z diktafonom Gray Audograph, napravo, ki je bila za tisti čas tehnološko zelo napredna. To je ključnega pomena, saj je večina posnetkov iz tistega obdobja na traku že propadla. [IMAGE: Gray Audograph diktafon]
Odkritje je še posebej pomembno, ker je bil ocean v poznih štiridesetih letih prejšnjega stoletja bistveno tišji kot danes, kar zagotavlja edinstveno zvočno podlago za pesmi kitov. Morski bioakustik Peter Tyack iz Woods Holea je poudaril pomen tega odkritja: "Ti obnovljeni posnetki nam ne omogočajo le spremljanja oglašanja kitov, ampak nam tudi povedo, kakšna je bila zvočna podoba oceana v poznih štiridesetih letih. To bi bilo sicer zelo težko rekonstruirati."
Posnetek so leta 1949 posneli znanstveniki, ki so na raziskovalni ladji testirali sisteme sonarjev in izvajali akustične poskuse. Čeprav takrat niso vedeli, kaj poslušajo, jih je radovednost gnala, da so zvoke posneli. "Bili so radovedni. Zato so snemalnik pustili vključen in celo namenoma naredili posnetke, ko njihova ladja ni povzročala nobenega hrupa, da bi slišali čim več," je dejala Ashley Jester.
Komunikacija kitov, še posebej vosatih, kot so grbavci, je bila dolgo predmet znanstvene fascinacije in skrivnosti. Dolgo časa je bil mehanizem, s katerim so ti masivni morski sesalci proizvajali svoje zapletene, daljnosežne pesmi, neznan. Šele nedavno so preboji, objavljeni v reviji Nature, razkrili, da so vosati kiti razvili poseben vokalni organ, ki jim omogoča petje pod vodo. Kot je dejal profesor Coen Elemans z Univerze Južne Danske, "Kiti so ene najbolj skrivnostnih živali, ki so kadarkoli živele na tem planetu," in dodal, da so "pesmi vosatih kitov ključnega pomena za njihovo preživetje, saj se le tako lahko v oceanu najdejo in se parijo." [IMAGE: Grbavec med petjem pod vodo]
Človeška dejavnost je bistveno vplivala na zvočno okolje oceanov. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja se je oceanski hrup povečal za približno tri decibele vsako desetletje, predvsem zaradi ladijskega prometa in izkoriščanja podvodnih virov. To naraščajoče onesnaževanje s hrupom ogroža komunikacijo kitov, saj lahko bližina ladij povzroči, da kiti prenehajo z oglašanjem, celo na razdaljah 1,2 kilometra. Raziskave ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (NOAA) kažejo, da se kiti lahko prilagodijo hrupu v okolju s spremembo svojih vokalizacij.
Skoraj 80 let star posnetek lahko znanstvenikom pomaga bolje razumeti, kako novi zvoki, ki jih ustvarja človek, kot je povečan ladijski hrup, vplivajo na komunikacijo kitov. S tem odkritjem se odpira edinstvena priložnost za primerjavo preteklega in sedanjega zvočnega okolja, kar bo omogočilo boljše strategije za zaščito teh veličastnih morskih bitij in ohranjanje miru v globinah oceanov.