Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je danes ostro posvaril, obljubljajoč "nezlomljiv odpor" proti vsakemu poskusu Združenih držav Amerike, da bi si prisvojile h karibsko otoško državo. Njegove izjave, objavljene na družbenem omrežju X, so bile neposreden odgovor na nedavne grožnje nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je javno izjavil, da nameravajo "vzeti" Kubo.
Diaz-Canel je ZDA obtožil, da "skoraj vsak dan" grozijo z uničenjem kubanskega ustavnega reda in kot izgovor uporabljajo oslabljeno gospodarstvo države. Poudaril je, da je to gospodarstvo Washington sam "napadal in ga poskušal izolirati več kot šest desetletij". Dejanja ZDA je označil za "divjo ekonomsko vojno", ki predstavlja "kolektivno kaznovanje celotnega ljudstva". V najslabšem primeru pa je Kuba zagotovila "nezlomljiv odpor" proti vsakemu zunanjemu agresorju.
Teh ostrih besed je ozadje trenutna huda gospodarska kriza na Kubi. Otoška država se že desetletja spopada z znatnimi gospodarskimi težavami, ki jih je v veliki meri zaostril ameriški trgovinski embargo, vzpostavljen po revoluciji, ki jo je leta 1959 vodil Fidel Castro. Nedavna dejanja ZDA, zlasti pod Trumpovo administracijo, so ta pritisk še stopnjevala, z namenom preprečiti dotok tuje valute in nafte na Kubo. Ta strategija je imela oprijemljive posledice, vključno z nedavnim več kot 29-urnim izpadom električne energije, ki je sledil, ko so ZDA prekinile dobavo nafte Kubi iz Venezuele. Venezuela, dolgoletna zaveznica, je bila zgodovinsko ključen dobavitelj nafte za Havano. Pritiski so se še povečali leta 2026, ko so stavke v Venezueli vodile do zajetja njenega predsednika Nicolasa Madura, kar je bil del načrtov ZDA za krepitev regionalne prevlade.
Nekdanji predsednik Trump je jasno izrazil svoje namere glede Kube. "Mislim, da lahko z njo počnem kar koli hočem," je izjavil in dodal, da "ameriška dominacija na zahodni polobli ne bo nikoli več vprašljiva." Nasprotno pa je Diaz-Canel poudaril odločenost Kube: "kakršen koli zunanji agresor se bo srečal z nezlomljivim odporom."
Zaostrovanje retorike med Havano in Washingtonom poudarja globoko zakoreninjene napetosti in trajajočo gospodarsko vojno, ki neposredno vpliva na kubansko prebivalstvo. Mednarodna skupnost ostaja pozorna na razvoj dogodkov, saj se nadaljuje igra moči, ki bi lahko imela daljnosežne posledice za stabilnost Karibov.