Ustanovitelj Zavoda Reševalni pas Anže Albreht je v izjavi za medije poudaril, da je danes na slovenskih cestah, avtocestah in hitrih cestah ob zastojih opazen velik napredek pri kulturi oblikovanja reševalnega pasu, vendar izzivi ostajajo.
Vozniki so po njegovih besedah med drugim zmedeni, kako pravilno ustvariti reševalni pas na odsekih s tremi voznimi pasovi za vožnjo v eno smer, ki bodo vse bolj pogosti.
V zavodu opozarjajo, da ljudje v zastojih izstopajo iz vozil in se sprehajajo, žogajo ali kolesarijo po vzpostavljenem varnostnem pasu. Gre za "smrtno nevarne situacije", je opozoril Albreht.
Promet je vse gostejši, razmere na cesta pa vse zahtevnejše, je dejala direktorica Agencije za varnost prometa (AVP) Saša Jevšnik Kafol. Opozorila je, da se prometna varnost na slovenskih cestah v letošnjem letu poslabšuje, najbolj ključni vzroki za nastanek prometnih nesreč pa ostajajo neprilagojena hitrost, nepozornost zaradi utrujenosti ali uporabe mobilnih telefonov in vožnja pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog.
Damjan Skok iz uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi je izpostavil, da je na slovenskih cestah letos umrlo 40 prometnih udeležencev, lani v primerljivem obdobju pa 24.
O pomenu vzpostavitve reševalnega pasu sta spregovorila tudi vodja sektorja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar in Mitja Marks z Darsa, ki je pozval k strpni, odgovorni in previdni vožnji.