V zadnjem času se v slovenskih mestih krepi trend preoblikovanja zapuščenih in degradiranih območij v tako imenovane učilnice na prostem. Dva izstopajoča primera sta projekta na Rakovi jelši v Ljubljani in v kanjonu Zarice v Kranju, ki pod pretvezo spodbujanja okoljskega izobraževanja in krepitve lokalnih skupnosti porabljata javna sredstva za urejanje zelenih površin.
Na Rakovi jelši v Ljubljani, nekoč zanemarjenem območju, Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z različnimi organizacijami, kot je Javni zavod Mala ulica, vzpostavlja prostor za urbano vrtnarjenje in počitniško varstvo otrok. Projekt, delno financiran tudi iz evropskih sredstev v okviru programa CoFarm4Cities, je namenjen učenju o samooskrbi, timskem delu in naravnih ciklih. Otroci na delavnicah sadijo zelenjavo, gradijo igrala in se udeležujejo »kmečkih iger«, s čimer naj bi pridobivali praktične veščine in krepili socialne stike.
Podoben projekt je na dan Zemlje zaživel v Kranju, kjer je Komunala Kranj odprla gozdno učilnico »Drvolovka«. Postavljena je na vstopu v kanjon Zarica in je del nastajajočega Parka Zarta, ki naj bi postal regijsko središče krožnega gospodarstva. Direktor Komunale Kranj, Matjaž Berčon, je ob odprtju poudaril pomen uporabe recikliranih materialov in aktivnega vključevanja narave v izobraževalne procese. Učilnica je že predana v uporabo učencem bližnje Osnovne šole Orehek.
Oba projekta sta bila predstavljena z veliko medijske pozornosti in udeležbo lokalnih politikov, vključno s kranjsko podžupanjo Manjo Zorko. Kljub navedbam o spodbujanju trajnosti in povezovanju z naravo pa ostaja nepojasnjeno, kako bo zagotovljeno dolgoročno financiranje in vzdrževanje teh prostorov po izteku začetnih projektnih sredstev. Prav tako dokumentacija ne naslavlja morebitnih vplivov povečanega obiska na prej mirna območja.