Mirovni inštitut, s sklicevanjem na izsledke večjega evropskega raziskovalnega projekta, opozarja na pereče stanje medijske krajine v Sloveniji. Objava Poročila o svobodi medijev za leto 2025, ki ga za Slovenijo pripravlja inštitut, ugotavlja, da je svoboda medijev, opisana kot "prva obrambna linija pred avtoritarizmom", po vsej Evropski uniji v zatonu, pri čemer Slovenija ni izjema.
Poročilo, nastalo v sodelovanju z organizacijo Liberties, izpostavlja več ključnih področij tveganja. Dokument navaja, da vlade usmerjajo državna sredstva v medije, ki so naklonjeni oblasti, javne medije pa instrumentalizirajo za lastne komunikacijske namene. Poleg tega se novinarji soočajo z zavračanjem prošenj za dostop do informacij, medtem ko postajajo grožnje in nasilje, še posebej nad novinarkami, vse pogostejši.
Dodatne ugotovitve izhajajo iz raziskovalnega projekta "Mapping Media for Future Democracies" (MeDeMAP), ki so jih predstavniki inštituta povzeli na okrogli mizi 24. februarja. Kljub visoki ravni zakonske zaščite medijev, njihovo demokratično vlogo v praksi ovirajo "omejena institucionalna zmogljivost za nadzor nad izvajanjem zakonodaje, šibka transparentnost, neučinkovito omejevanje medijske koncentracije, nezadostno financiranje pod političnim vplivom ter nezadostna zaščita novinarjev".
Stanje je profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Sandra B. Hrvatin, komentirala z besedami, da so nedavne spremembe medijske zakonodaje uvedle "niz paliativnih ukrepov za panogo v terminalni fazi". Ministrstvo za kulturo, čigar svetovalec za medijsko politiko Lenart J. Kučić je bil prisoten na razpravi, se na zaključke poročil zaenkrat ni uradno odzvalo. Mirovni inštitut ob tem poudarja, da je odgovornost za obrambo pogojev za svobodno delovanje medijev skupna in zadeva celotno civilno družbo.