Za 179 mest v folketingu oziroma danskem parlamentu se potegujejo kandidati 12 strank.
Čeprav javnomnenjske raziskave kažejo, da naj bi socialdemokrati ostali najmočnejša sila v parlamentu, pa naj bi v primerjavi z rezultati volitev iz leta 2022 izgubili okoli sedem odstotnih točk podpore.
Največji konkurent Frederiksen za mesto mandatarja je Troels Lund Poulsen iz desnosredinske stranke Venstre, ki skupaj s socialdemokrati in sredinsko stranko Zmerni, tvori trenutno vladno koalicijo.
V pogajanjih za sklepanje bodoče vladne koalicije bi utegnila ključno vlogo igrati sredinska stranka Zmerni, zunanjega ministra Larsa Lokkeja Rasmussena, saj sta levi in desni strankarski blok po anketah precej izenačena.
Stranka premierke Frederiksen se lani sicer ni dobro odrezala na lokalnih volitvah, saj je med drugim po več kot 100 letih izgubila županstvo v prestolnici Koebenhavn. A politična podpora jim je letos narasla, kar naj bi bila predvsem posledica premierkine neomajne drže v luči zahtev predsednika ZDA Donalda Trumpa, da mora Grenlandija postati del ZDA.
Frederiksenova z razpisom volitev ni čakala na jesen, ko bi se iztekel mandat trenutnega sklica parlamenta, temveč jih je sklicala predčasno, da bi unovčila porast v priljubljenosti, ocenjujejo analitiki.