Kuba je v soboto, 22. marca 2026, doživela drugi izpad električne energije po vsem otoku v manj kot tednu dni, kar je bil tretji večji mrk ta mesec. Milijoni so bili ponovno potopljeni v temo, medtem ko se država spopada z uničujočo energetsko krizo.
Union Electrica, državna elektroenergetska družba, je ob 18:32 (2232 UTC) sporočila, da je prišlo do "popolnega izklopa nacionalnega elektroenergetskega sistema". Posledično je več kot 10 milijonov ljudi po otoku ostalo brez elektrike. Takojšen vzrok zadnjega izpada je bila okvara v eni od termoelektrarn v državi, ki je povzročila "kaskadni učinek" po nacionalnem omrežju. Do nedelje popoldne je bilo obnovljeno približno polovica oskrbe z električno energijo v Havani, pri čemer so bile prednostne vitalne ustanove, kot so bolnišnice.
A to je le zadnji simptom globlje krize. Kuba se že več kot dve leti spopada s kroničnimi izpadi električne energije, ki v nekaterih delih otoka trajajo tudi do 20 ur dnevno, v notranjosti pa celo več kot 40 ur. Razlog tiči v zastareli infrastrukturi in kroničnem pomanjkanju goriva. Osem termoelektrarn, ki so v povprečju starejše od 40 let, se pogosto kvari in potrebujejo obsežno vzdrževanje.
Država proizvede le 40 % potrebnega goriva. Krizo je močno poslabšal 3. januar, ko so ameriški vojaki prijeli nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki je bil glavni zaveznik in dobavitelj energije Kube. Ameriški predsednik Donald Trump je od takrat ohranil de facto naftno blokado, saj od 9. januarja Kuba ni uvozila nobene nafte. Pomanjkanje goriva močno vpliva na elektroenergetski sektor in ključno turistično industrijo, saj so letalske družbe morale omejiti lete.
To neznosno stanje je sprožilo redek javni upor. V ponedeljek so prebivalci v središču Havane udarjali po loncih in ponvah, protestniki v Morónu pa so istega dne napadli in zažgali sedež Komunistične partije. Na Kubi so nepooblaščene demonstracije nezakonite, udeležencem pa grozi zapor. Prebivalci so izrazili globoko frustracijo. Ofelia Oliva, 64-letna prebivalka Havane, je izjavila: "To postaja neznosno." Moški v Havani je za BBC povedal, da so "okoliščine res slabe," in dodal, da so se politične, gospodarske in socialne krize nabirale desetletja.
Medtem ko kubanska vlada za svoje gospodarske težave, vključno s propadom elektroenergetskega omrežja, krivi ameriški trgovinski embargo, ZDA trdijo, da so težave posledica kubanskega planskega gospodarstva. Predsednik Trump je povezal odpravo sankcij z izpustitvijo političnih zapornikov in premikom Kube k liberalizaciji, celo predlagal "prijateljski prevzem" otoka. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je sicer potrdil začetne dvostranske pogovore z ZDA, vendar so kubanski uradniki, vključno s Carlosom Fernandezom de Cossiem, jasno sporočili: "Politični sistem Kube ni predmet pogajanj, seveda pa tudi ne predsednik ali položaj katerega koli uradnika na Kubi." Díaz-Canel je omenil tudi "načrt priprav za povečanje pripravljenosti naših ljudi na obrambo" proti morebitni ameriški vojaški agresiji.
Medtem je konec tedna v Havano prispela koalicija socialističnih skupin, konvoj "Nuestra America", iz Mehike in s seboj prinesla humanitarno pomoč v obliki solarnih panelov, osnovnih kompletov hrane in zdravil v podporo kubanski vladi.
Drugi izpad električne energije po vsem otoku v tednu dni le še poglablja stisko Kubancev in poudarja prepletenost energetske krize z globokimi političnimi in gospodarskimi izzivi. Medtem ko se kubanska vlada pripravlja na obrambo in sprejema mednarodno pomoč, pritisk na spremembe ostaja. Prihodnji meseci bodo ključni za stabilnost otoka, ki se bori za svetlobo tako dobesedno kot metaforično.
