Slovenija lani še ni dosegla cilja, da bi za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je sporočil generalni sekretar Nata Mark Rutte. Kljub temu se je, tako Rutte, Slovenija zavezala, da bo ta cilj presegla že letos.
V Natu poudarjajo, da zaveznice na splošno povečujejo obrambne izdatke. Rutte je dejal, da je bilo leta 2025 za obrambo skupaj namenjenih precej več sredstev kot leto prej, večina držav članic pa že dosega dogovorjeni cilj dveh odstotkov BDP.
Slovenija se je skupaj z nekaterimi drugimi državami znašla med tistimi, ki cilja še niso izpolnile. Rutte je ob tem opozoril, da naj bi država pomanjkanje nadoknadila letos, kar bi pomenilo vrnitev v okvir zavez iz leta 2014.
Po njegovih pojasnilih pa obstajajo tudi razlike v načinu izračunavanja. Kot je dejal, naj bi Slovenija del izdatkov vključila v širšo obrambo, čeprav ti po Natovih merilih ne sodijo med osnovne obrambne stroške. Če se ti izločijo, naj bi bila dejanska poraba okoli 1,6 odstotka BDP.
Rutte je poudaril, da gre pri teh razlikah za manjše zneske v primerjavi s skupnimi izdatki zavezništva, hkrati pa dodal, da vse članice postopno krepijo obrambne proračune zaradi varnostnih razmer v svetu.
Slovenija se na očitke odziva z razlago, da povečuje vlaganja v obrambo in da je dosegla najvišjo raven doslej, ter vztraja, da izpolnjuje svoje zaveze.
Zaveznice Nata so se leta 2014 dogovorile, da bodo obrambne izdatke postopno dvignile na dva odstotka BDP, v zadnjih letih pa so si postavile še ambicioznejši cilj – dolgoročno približevanje višjim ravnem vlaganj v varnost in obrambo.