Ključni sistem atlantskih morskih tokov bi lahko do leta 2100 oslabel za približno 50 odstotkov, ugotavlja nova znanstvena študija. To je bistveno več, kot so kazale prejšnje povprečne ocene, in povečuje tveganje za zlom kroženja, ki odločilno vpliva na podnebje v Evropi.
Atlantska poldnevniška povratna cirkulacija (AMOC) deluje kot velikanski oceanski tekoči trak. Prenaša toplo vodo iz tropov proti severu, kjer se ohladi, potone in se v globinah vrača proti jugu. Ta proces Evropi zagotavlja bistveno zmernejše podnebje, kot bi ga imela sicer glede na svojo geografsko širino.
Študija, objavljena v reviji Science Advances, z novo metodo napoveduje upočasnitev toka za 51 odstotkov, z manjšo stopnjo negotovosti kot doslej. Dosedanji podnebni modeli so v povprečju predvidevali 32-odstotno upočasnitev, a so bili obremenjeni z veliko večjo negotovostjo. Natančnejšo oceno so raziskovalci dosegli s popravkom napak v modelih, ki so povezane s prikazovanjem slanosti površinske vode v južnem Atlantiku.
Tako znatna upočasnitev sistema skoraj neizogibno vodi v njegov zlom. Posledice bi bile globalne: zahodna Evropa bi se soočila z bistveno hladnejšimi zimami in bolj sušnimi poletji, gladina morja ob atlantskih obalah pa bi se dvignila za dodatnih 50 do 100 centimetrov. Premaknil bi se tudi tropski deževni pas, kar bi ogrozilo prehransko varnost milijonov ljudi.
Vzrok za slabljenje AMOC je globalno segrevanje. Taljenje ledu, predvsem na Grenlandiji, dovaja v ocean velike količine sladke vode. Ta zmanjšuje slanost in gostoto vode, kar upočasni njeno potapljanje na severu in s tem pogon celotnega sistema kroženja.