Za Evropo je bila strateška napaka, da se je obrnila stran od uporabe jedrske energije, ki predstavlja zanesljiv in cenovno dostopen vir energije, je na energetskem vrhu v Parizu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Napovedala je tudi oblikovanje 200 milijonov evrov vredne sheme EU za podporo naložbam v jedrske tehnologije.
Po besedah von der Leyen je vojna na Bližnjem vzhodu razkrila ranljivost Evrope in njeno odvisnost od fosilnih goriv. "Na področju fosilnih goriv smo popolnoma odvisni od dragega in nestanovitnega uvoza. Zaradi tega smo v strukturno slabšem položaju v primerjavi z drugimi regijami," je dejala.
Ob tem je dodala, da ima Evropa trenutno na razpolago domače nizkoogljične vire energije - tako jedrsko energijo kot tudi obnovljive vire. "Ti lahko skupaj postanejo naše jamstvo za neodvisnost, varnost oskrbe in konkurenčnost," je ocenila von der Leyenova.
Ob tem je spomnila, da je leta 1990 tretjina evropske evropske električne energije prihajala iz jedrske energije, danes pa ta delež dosega le blizu 15 odstotkov.
Da je jedrska energija z dekarbonizacijo in ogljično nevtralnostjo ključnega pomena za pridobitev neodvisnosti in energetske suverenosti, je v nagovoru poudaril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.
Po nesreči v Fukušimi na Japonskem leta 2011 so se tudi v Evropi okrepili strahovi glede morebitnih posledic uporabe jedrske energije v energetske namene. Vse večji poudarek na energetski suverenosti in iskanju nizkoogljičnih virov energije za boj proti podnebnemu segrevanju pa je v mednarodnem okolju v zadnjih letih spet obudil zanimanje za jedrsko energijo.
S pomočjo jedrske energije je trenutno proizvedenih okoli devet odstotkov električne energije na svetu. Po podatkih Svetovnega jedrskega združenja je v približno 30 državah delujočih okoli 440 reaktorjev.