Ob potrebi po krepitvi javnih financ izpostavlja med drugim povečanje naložb, nadaljnjo krepitev trga kapitala in širšo uporabo umetne inteligence.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v najnovejšem poročilu za Slovenijo, ki ga je danes v Ljubljani predstavila namestnica direktorja sektorja za študije posameznih držav v oddelku za ekonomske zadeve Isabell Koske, potrebne dodatne ukrepe strnila v štiri področja.
Prvo je potreba po dodatni krepitvi in stabilizaciji javnih financ, tako ob kratkoročnih pritiskih kot ob srednje- in dolgoročnih izzivih, povezanih predvsem z demografskimi gibanji. Koske tako kljub pozitivnim vidikom zadnje pokojninske reforme vidi potrebo po dodatnih spremembah pokojninskega sistema v prihodnje.
Na davčnem področju je izpostavila močno odvisnost od davkov in prispevkov iz močno obremenjenega dela. V OECD še naprej pozivajo k zmanjšanju obremenitve dela in na drugi strani k višjim davkom na potrošnjo in nepremičnine, ki so ugodnejši z vidika spodbujanja rasti.
Slovenija je zelo odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo. A ob povečani negotovosti v svetu bi morala Slovenija po mnenju OECD dodatno okrepiti odpornost trgovine z diverzifikacijo uvoza, ukrepi za dodatno olajšanje trgovanja in večjim odpiranjem storitvenega sektorja.
Tretje področje je uporaba umetne inteligence. Ta je v Sloveniji po ugotovitvah OECD sicer razmeroma ugodna, a je skoncentrirana predvsem na večja in bolj napredna podjetja v določenih panogah, kot je avtomobilska. Širitev uporabe umetne inteligence na druge dela gospodarstva bi lahko prinesla pomembne učinke z vidika produktivnosti in podprla dolgoročno rast.
Za to je potrebno spodbujanje vlaganj v umetno inteligenco in digitalizacijo ter izboljšanje programov za usposabljanje, krepitev digitalnih veščin in prekvalifikacijo delovne sile.
Četrto področje, ki ga izpostavlja OECD, pa je še vedno premalo razvit in plitev trg kapitala, ki zavira investicije in omejuje dostop podjetij do financiranja, še posebej prodornih in inovativnih zagonskih podjetij.
Visoki prihranki gospodinjstev so tako še naprej usmerjeni predvsem v nepremičnine in denarne vloge. OECD poziva k spodbujanju konkurence na finančnem trgu, večji davčni obremenitvi nepremičnega premoženja za preusmerjanje prihrankov v bolj produktivne naložbe ter k širitvi individualnega pokojninskega varčevanja.