Za to bi bile med drugim potrebne spremembe pri pokojninskem zavarovanju, starševskem dodatku in subvencijah.
S spremembami pri pokojninskem zavarovanju, starševskem dodatku in subvencijah bi se lahko letno zbralo okoli 54 milijard evrov, so v sporočilu za javnost navedli pri Ifu.
Inštitut je izračunal scenarij pri pokojninskem zavarovanju, po katerem bi bile pokojnine vezane na inflacijo in ne več na plače. Ta scenarij predvideva tudi znižanje t. i. materinske pokojnine, ki je bila uvedena leta 2014, z njo pa se je izboljšalo upoštevanje obdobij starševskega dopusta za otroke, rojene pred letom 1992.
Ti ukrepi bodo po oceni inštituta Ifo do leta 2030 prihranili okoli 20 milijard evrov, glede na načrtovane izdatke do zdaj.
Nadaljnje tri milijarde evrov bi lahko država prihranila pri starševskem dodatku, in sicer s tem, da se zniža prag za dohodek, ki omogoča to nadomestilo, na 50.000 evrov za pare oziroma enostarševske družine.
Nemški zvezni proračun bi lahko privarčeval še približno 31 milijard evrov, če se vse subvencije, ki še niso odobrene, v naslednjih štirih letih znižajo za 60 odstotkov.
Še šest milijard pa bi bilo mogoče ustvariti tudi s spodbujanjem rasti.