Poslanci s 50 glasovi za in brez glasu proti potrdili končno poročilo komisije DZ, ki je ugotovila sistem obvodnega financiranja SDS in NSi v času prejšnje vlade s pretakanjem javnega denarja preko državnih podjetij, oglaševanja in strankarskega medijskega aparata. Sprejeli so tudi sklepe o spremembi zakonodaje. SDS in NSi sta sejo obstruirali.
Predsednica komisije DZ, ki je preiskovala sume nezakonitega financiranja strank, Tamara Vonta (Svoboda) je v predstavitvi končnega poročila izpostavila, da to na 500 straneh izkazuje, da so bili v času prejšnje vlade Janeza Janše javna sredstva in državni organi uporabljeni za financiranje političnih projektov in da je obstajal organiziran sistem, ki je javni denar preusmerjal v strankarske medije in politične strukture.
Ob tem je znova izpostavila nekatere primere, ki so v javnosti sicer že odmevali. SDS je za financiranje televizije Nova24TV po Vontinih besedah "mecena" sprva našla na Madžarskem. "Tajkuni iz kroga Viktorja Orbana so sklepali oglaševalske pogodbe z izjemno visokimi zneski, čeprav za takšno oglaševanje ni bilo prav nobene ekonomske podlage," je dejala. Računi Madžarov pa so prišli v času tretje vlade Janeza Janše, ko so se na vladi "na vse pretege trudili", da bi čim večji del slovenskega gospodarstva odprli madžarskemu kapitalu.
Po Janševem prevzemu oblasti pa so mesto Madžarov postopoma začela prevzemati državna podjetja in drugi javni viri. Med ključnimi primeri je pogodba s Telekomom Slovenije, na podlagi katere se je v treh letih v ta sistem financiranja preteklo približno dva milijona evrov. Vodstvo Telekoma pa je takšno pogodbo pred tem zavračalo kot poslovno škodljivo.
Pretveza oglaševanja se v poročilu pojavlja vedno znova, tudi preko satelitskih portalov, kot jih je označila Vonta. Posebej izrazit je primer koncesionarjev za urejanje vodotokov. V letih 2021 in 2022 so se sredstva za urejanje vodotokov več kot podvojila, v istem obdobju pa so ta ista podjetja začela oglaševati v medijih, ki so povezana s SDS. Tudi to oglaševanje ni imelo tržne logike. Posledice takega ravnanja pa smo leta 2023 ob najhujših poplavah v zgodovini Slovenije občutili vsi, je dejala.
V primeru NSi pa komisija ugotavlja obvodno financiranje preko Inštituta Janeza Evangelista Kreka. Po Vontinih besedah je zlasti zaskrbljujoče, da so se na račun inštituta stekale donacije podjetij, ki so bila hkrati med največjimi prejemniki javnih sredstev ministrstev pod vplivom NSi, zlasti infrastrukturnega ministrstva v času, ko ga je vodil aktualni predsednik stranke Jernej Vrtovec. "Med donatorji so domnevno tudi največji gradbeni baroni v državi," je dejala. Končni prejemniki pa so bili po ugotovitvah komisije posamezni ključni kadri v NSi, med drugim glavni tajnik Robert Ilc.
Kazensko vpletenost odgovornih bodo po besedah Vonte preverjali organi pregona, DZ pa mora ugotoviti politično odgovornost. Komisija DZ je tako predlagala, da se okrepi nadzor nad financiranjem političnih strank in z njimi povezanih pravnih oseb ter tako prepreči obvodno financiranje strank. Predlagali so tudi, da se pri prenovi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pravila glede integritete in nasprotja interesov razširijo tudi na generalne sekretarje političnih strank, ki imajo pogosto ključno vlogo pri upravljanju finančnih in organizacijskih tokov strank.
Poročilo in sklepe so potrdili v Svobodi, SD in Levici, kjer so izpostavili, da mora DZ postaviti jasno mejo med financiranjem politike in vplivom kapitala.
Poslanec Svobode Lenart Žavbi pa je vsem zainteresiranim svetoval, naj poročilo preberejo "in vidijo, kaj je to globoka država tranzicijske desnice".
V SDS in NSi so sejo obstruirali. Na seji prav tako ni bilo nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov Anžeta Logarja.
Kot so v dopisu predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič zapisali v SDS, komisija DZ predstavlja zlorabo instituta parlamentarne komisije. Razpolaga z obsežno dokumentacijo, ki presega akt o preiskavi, kar predstavlja potencialno zlorabo podatkov.
Podobne razloge za obstrukcijo so navedli tudi v NSi.