Skupina opozicijskih parlamentarnih strank, vključno s SDS, NSi in Demokrati, je vložila predlog zakona za ureditev pokopa in spomina na žrtve povojnih pobojev, ki predvideva vzpostavitev osrednjega grobišča na ljubljanskem pokopališču Žale. Predlog, ki vključuje tudi ponovno uvedbo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, je takoj naletel na odpor ljubljanskega župana Zorana Jankovića in strank vladne koalicije, ki predlagateljem očitajo izkoriščanje mrtvih za politične namene.
Predlog zakona, katerega prvopodpisani je poslanec NSi Janez Cigler Kralj, določa, da se posmrtni ostanki žrtev iz prikritih grobišč trajno pokopljejo na Žalah, to območje pa bi pridobilo status kulturnega spomenika državnega pomena. S tem bi bila opuščena ideja o osrednji kostnici v Spominskem parku Teharje. Zakon bi znova uvedel 17. maj kot nacionalni dan spomina, ki ga je vlada Janeza Janše razglasila leta 2022, vlada Roberta Goloba pa leto kasneje ukinila. Predlog prav tako nalaga obvezno analizo DNK za identifikacijo žrtev in izdajo mrliških listov z navedbo "uboj" kot vzroka smrti za leto 1945, če drugih dokazov ni.
Zgodovinar dr. Mitja Ferenc je pobudo podprl z utemeljitvijo, da bi zakon končno omogočil dostojen pokop, skladen z resolucijo Evropskega parlamenta. Po njegovem mnenju bi s tem med drugim rešili vprašanje pokopa okoli 43 Romov, pobitih v Iški, in približno 3.500 žrtev iz Macesnove Gorice.
Odzivi na predlog so ostri. Ljubljanski župan Zoran Janković poudarja, da so Žale, v katere je mesto vložilo okoli 30 milijonov evrov, namenjene prebivalcem Ljubljane, in ocenjuje, da gre za ideološko temo. Predstavniki vladajoče koalicije so še bolj neposredni. Ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica) trdi, da desnica "najbolj nizkotno politično izkorišča mrtve", medtem ko bi se dostojen pokop lahko zgodil že zdavnaj. Njenega mnenja je tudi poslanec Gibanja Svoboda Martin Premk, ki pravi, da gre za "razdvajanje ljudi in netenje novih sovražnosti".
V razpravo se je vključil tudi predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc, ki opozarja pred instrumentalizacijo žrtev za politične boje in poudarja pomen priznanja in pietete do vseh žrtev, ne glede na okoliščine. Stališča društev, ki združujejo svojce žrtev, o novem predlogu zaenkrat niso bila javno predstavljena.