Pripravljenost Slovenske vojske se je po zadnji uradni oceni izboljšala, vendar ostajajo resni dvomi o dejanski bojni moči in verodostojnosti Slovenije v zavezništvu Nato. Kljub pozitivnim trendom poznavalci opozarjajo na strukturne pomanjkljivosti in neskladje med zavezami in realnostjo.
Minister za obrambo Borut Sajovic in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Boštjan Močnik sta vrhovni poveljnici Nataši Pirc Musar nedavno predstavila oceno pripravljenosti za leto 2025. Izboljšanje stanja sta pripisala povečanim vlaganjem v posodobitev in uspešnejšemu pridobivanju kadra v zadnjih letih. Predsednica Pirc Musar je ob tem dejala, da je pot do cilja kljub napredku "še dolga."
Kritični pogledi, povzeti po medijskih objavah, pa kažejo drugačno sliko. Poudarjajo, da pripravljenost vojske temelji predvsem na papirju in številnih sprejetih resolucijah, medtem ko naj bi bila dejanska bojna moč nezadostna. Izpostavljajo tudi izjavo nekdanjega načelnika generalštaba Roberta Glavaša, ki je v preteklosti javno izrazil dvom, ali bi lahko zagotovil dovolj ljudi za bojne enote.
Dodatne skrbi povzroča verodostojnost Slovenije v mednarodnem okolju. Generalni sekretar Nata Mark Rutte naj bi v pismu premieru Robertu Golobu izrazil dvom o slovenskih obrambnih izdatkih. Kandidat za novega obrambnega ministra Valentin Hajdinjak je potrdil, da bo njegova prva naloga odpraviti vse dvome in pomiriti zaveznike.
Strokovnjaki, kot je dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede, ob tem opozarjajo, da Slovenija ne potrebuje iluzije o veliki konvencionalni armadi. Namesto tega potrebuje »bistveno bolj odporen sistem: bolje pripravljeno rezervo, učinkovitejšo zaščito kritične infrastrukture, sodobne brezpilotne, protioklepne in protizračne zmogljivosti.« Poudarek naj bi bil na delovanju celotne države v kriznih razmerah, ne le na vojski.