Projekt Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak, ki ga investitor Dravske elektrarne Maribor (DEM) predstavlja kot ključnega za zeleni prehod Slovenije, se sooča z odločnim nasprotovanjem v lokalnih skupnostih. Prebivalci občin Selnica ob Dravi in Maribor, združeni v civilni iniciativi, obtožujejo investitorja o pomanjkljivi komunikaciji in vztrajajo pri umiku trase načrtovanega visokonapetostnega daljnovoda.
Osrednji predmet spora je 21,7 kilometra dolg daljnovod, za katerega Državni prostorski načrt (DPN), sprejet že leta 2011, predvideva nadzemno gradnjo. Civilni iniciativi to rešitev zavračata in kot edino sprejemljivo možnost navajata vkopan kablovod. Kot trdijo, jim investitor kljub večkratnim pozivom ni predstavil več kot 20 naročenih strokovnih študij o vplivih projekta na okolje in zdravje ljudi. Opozarjajo predvsem na ogroženost vodnih virov, kmetijskih zemljišč in naravnih habitatov.
Na drugi strani Dravske elektrarne Maribor in krovni Holding Slovenske elektrarne (HSE) poudarjajo, da je umeščanje energetskih objektov v prostor vsesplošno oteženo. V javnih objavah navajajo, da so bile alternativne rešitve, vključno s kablovodom, preučene že v fazi priprave DPN, a so se izkazale za tehnično neustrezne. Kljub temu so, kot je razvidno iz njihovih sporočil, naročili novo neodvisno študijo o možnosti delnega kabliranja. Priznavajo tudi vpliv na približno 50 vodnih virov in se zavezujejo, da bodo pred začetkom gradnje zagotovili nadomestne rešitve.
Mestna občina Maribor medtem pojasnjuje, da nima pristojnosti za spreminjanje državnih prostorskih aktov. Dokumenti občine kažejo, da so zahteve prebivalcev posredovali pristojnim državnim organom in investitorju. Kljub temu pa mestni svet še ni obravnaval sklepov zbora krajanov iz Kamnice, ki so bili sprejeti pred več meseci in soglasno zavračajo obstoječo traso.