Predčasno glasovanje za prihajajoče parlamentarne volitve se je začelo s precejšnjo, a zmerno udeležbo. Na prvi dan, 18. marca, je svoj glas oddalo 24.559 volivcev, kar predstavlja 1,4 odstotka od skupno 1.695.196 volilnih upravičencev. Podatki, ki jih je objavila Državna volilna komisija (DVK), kažejo na upad udeležbe v primerjavi s prvim dnem predčasnega glasovanja na parlamentarnih volitvah leta 2022, ko je glasovalo 2,1 odstotka oziroma 35.754 volivcev. Kljub temu je letošnja številka precej višja od predčasnih volitev leta 2018, ko je na prvi dan glasovalo le 0,68 odstotka oziroma 11.713 volivcev. Predčasno glasovanje se bo nadaljevalo do četrtka, v nedeljo, 22. marca, pa bodo potekale splošne volitve, na katerih bo skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev izbiralo med 1185 kandidati na 17 strankarskih listah za novo sestavo Državnega zbora.
Udeležba na predčasnem glasovanju za tokratne parlamentarne volitve se umešča v širši kontekst spreminjajočih se volilnih navad v Sloveniji. V preteklih letih smo bili priča raznoliki udeležbi na predčasnih glasovanjih za različne referendume. Na primer, prvi dan predčasnega glasovanja za zakonodajni referendum o Zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki je potekal novembra 2025, je glasovalo 9.308 volivcev oziroma 0,59 odstotka upravičencev. To je bil referendum, za katerega se je zavzemal tudi premier Robert Golob, poudarjajoč osebno odločitev: "Zato, da se vsak od nas lahko sam odloči o tem, na kakšen način in s kakšnim dostojanstvom bo končal svoje življenje in da mu tega nihče drug ne more odvzeti."
Primerjalno, julija 2021 je na prvi dan predčasnega glasovanja za referendum o Zakonu o vodah glas oddalo 24.707 volivcev, kar je blizu letošnji udeležbi. Na posvetovalnih referendumih junija 2024 je prvi dan glasovalo 18.769 volivcev (1,2 odstotka), na referendumu o Zakonu o vladi novembra 2022 pa 15.202 volivcev. Število upravičencev za referendum novembra 2025 je bilo 1.696.025, vključno z rezidenti v Sloveniji in izseljenci.
Parlamentarne volitve potekajo v času, ko se število političnih strank, ki tekmujejo, z 17 uvršča med najnižje v zadnjem desetletju in pol. To je deloma posledica predvolilnih koalicij, ki so se oblikovale, da bi lažje prešle štiriodstotni parlamentarni prag. Od leta 2014 je financiranje političnih strank doživelo reformo, ki je prepovedala korporativna donacije in povečala proračunska sredstva. Vlada Roberta Goloba je šla še korak dlje in podvojila proračunska sredstva za sofinanciranje političnih strank z 2,5 milijona evrov na približno 5 milijonov evrov. Spremenjen je bil tudi model razdelitve, tako da se 90 odstotkov sredstev razdeli proporcionalno glede na prejete glasove, 10 odstotkov pa kot fiksni znesek, kar je od leta 2024 manjšim strankam prineslo več deset tisoč evrov dodatnega letnega financiranja.
Volilna kampanja se bo zaključila v petek opolnoči, sledil pa bo volilni molk. Predčasno glasovanje bo odprto še danes in jutri, nato pa bodo volivci v nedeljo, 22. marca, dokončno odločili o sestavi Državnega zbora. Visoka, a nihajoča udeležba na predčasnem glasovanju kaže na dinamiko volilnega procesa, kjer vsak oddan glas šteje pri oblikovanju prihodnje politične krajine države.
---