Slovenska vlada se je odločila za pomemben poseg v cene goriv, ki bo v veljavo stopil pred torkovo, 19. marca, redno uskladitvijo cene naftnih derivatov. Kljub temu ukrepu, ki vključuje znižanje trošarin in drugih dajatev, je pričakovati povišanje cen motornih goriv in kurilnega olja, čeprav bo rast bistveno zmanjšana. Po napovedih se bosta cena dizla in kurilnega olja zvišala za približno 12 centov na liter, medtem ko bo 95-oktanski bencin podražil za nekaj manj.
Finančni minister Klemen Boštjančič in minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer sta ob napovedi poudarila, da so vladni ukrepi, ki vključujejo znižanje trošarin na najnižjo možno raven in zmanjšanje davka na izpuste ogljikovega dioksida, zasnovani tako, da znatno ublažijo podražitev, ki bi bila sicer bistveno večja. Po ocenah ministrstva bi se brez vladnega posredovanja cena dizla in kurilnega olja dvignila za kar 26 centov na liter, bencina pa za 18 centov. Minister Kumer je ob tem dejal: "Če vlada ne bi posegla v cene, bi se cena dizla in kurilnega olja za liter dvignila za 26 centov, bencina pa 18 centov."
Vladni posegi in globalni vplivi
Trenutni vladni poseg v cene goriv ni osamljen dogodek. Sledi namreč prejšnji uskladitvi cen, izvedeni 10. marca, ko je vlada prav tako "občutno ublažila" skok cen naftnih derivatov z uravnavanjem trošarin. Takrat so bile določene najvišje dovoljene maloprodajne cene: 1,466 evra za liter bencina, 1,528 evra za liter dizla in 1,159 evra za liter kurilnega olja, ki so veljale do 23. marca. Ta prejšnja intervencija je potrošnikom prinesla otipljive prihranke; na primer, uporabnik je prihranil približno 5,50 evra pri 50 litrih bencina in 8,70 evra pri 50 litrih dizla.
Slovenija uporablja 14-dnevni model prilagajanja cen goriv, ki temelji na nihanjih cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in tečaju dolar-evro. Ta regulativni okvir, ki vključuje tudi omejitve marž trgovcev, je zgodovinsko ohranjal cene goriv v Sloveniji na nižji ravni v primerjavi s sosednjimi državami. Ta cenovna razlika je dosledno vodila do povečanega povpraševanja tujih državljanov na obmejnih bencinskih servisih, kar je ustvarjalo logistične izzive pri distribuciji goriv znotraj države.
Širši kontekst teh nihanj cen vključuje nenehne napetosti na svetovnem trgu nafte, zlasti motnje v oskrbi z nafto zaradi razmer na Bližnjem vzhodu in skoraj neprehodne ožine Hormuz, ki je kritična globalna žila za nafto. Cena surove nafte Brent je že pred tem znatno narasla, dosegla skoraj 90 dolarjev za sod, kar je četrtino več kot prej, cene dizla na sredozemskih trgih pa so zabeležile še izrazitejše povišanje. Kljub temu minister Bojan Kumer zagotavlja: "Slovenija je dobro preskrbljena, ima polna skladišča in zaloge. Motenj ni." Dodal je tudi: "Vlada dela vse, kar je v njeni moči, da zaščiti ljudi pred najtežjimi posledicami razmer na mednarodnih trgih in zagotovi stabilno, predvidljivo in transparentno oskrbo." Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je podalo še oceno, kaj bi se zgodilo brez regulacije: "Če cen ne bi regulirali in trošarin ne bi znižali, bi bilo po ocenah za liter 95-oktanskega neosvinčenega bencina treba odšteti okoli 1,576 evra, za liter dizla okoli 1,702 evra, za liter kurilnega olja pa okoli 1,342 evra."
Kaj sledi?
Nove cene goriv, ki vključujejo vladne ukrepe in kljub temu pričakovane podražitve, bodo v veljavo stopile v torek, 19. marca. S tem ukrepom želi vlada še naprej blažiti udarce globalnih cen naftnih derivatov na slovenske potrošnike, medtem ko se razmere na mednarodnih trgih nafte še naprej spremljajo z veliko pozornostjo. Vlada tako nadaljuje z aktivno vlogo pri uravnavanju cen in zagotavljanju stabilne oskrbe v luči globalne nestanovitnosti.