Ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov so ključne slovenske organizacije poudarile izjemen pomen in neizkoriščen potencial slovenskih gozdov. Pozivi Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) k celovitemu in trajnostnemu gospodarjenju z lesom nakazujejo pot k ustvarjanju na tisoče novih zelenih delovnih mest ter krepitvi stabilnosti primarnega gospodarstva v državi.
Zavod za gozdove Slovenije je že v petek pred mednarodnim dnevom gozdov izpostavil, da so gozdovi ena največjih naravnih bogastev Slovenije. Gregor Danev, direktor ZGS, je poudaril, da "ekonomija gozda pomeni ne le sečnje, ampak celovito, načrtno gospodarjenje, ki vključuje nego gozdov, varovanje narave in usklajevanje različnih interesov. Gozdovi lahko dolgoročno prinašajo koristi le, če vsi deležniki med seboj sodelujemo in se spoštujemo." Njegove besede poudarjajo potrebo po celostnem pristopu, ki presega zgolj sečnjo in se osredotoča na trajnost in sodelovanje.
Slovenija je močno gozdnata dežela, saj gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov ozemlja, kar jih postavlja v vlogo ključnega strateškega sredstva. Kljub tej izjemni produktivnosti pa so v zadnjih 30 letih slovenski gozdovi izkoriščali le približno polovico letnega prirastka. To dolgotrajno podizkoriščenost je omejevalo gospodarske koristi, ki bi jih lahko država črpala iz tega pomembnega naravnega vira.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki zastopa lastnike gozdov, je ob mednarodnem dnevu gozdov jasno pozvala k spremembam. "Gozdnolesni sektor danes zagotavlja več kot 25.000 delovnih mest in predstavlja stabilno jedro primarnega gospodarstva," so sporočili iz KGZS in dodali: "S povečanjem domače predelave lesa in lesne biomase bi lahko ustvarili še tisoče novih zelenih delovnih mest in okrepili vse druge koristi, ki jih gozdovi prinašajo družbi. Zato lastniki gozdov pozivamo k sistemskim spremembam v gozdnolesni verigi in k spodbujanju rabe lesne biomase v manjših sistemih daljinskega ogrevanja."
Ti pozivi niso osamljeni, temveč se ujemajo s širšim globalnim zavedanjem. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) poudarja, da gozdovi prispevajo bilijone k svetovnemu gospodarstvu in podpirajo milijone delovnih mest. Globalno povpraševanje po gozdnih izdelkih naj bi se do leta 2050 bistveno povečalo, kar dodatno poudarja nujnost trajnostnega gospodarjenja. KGZS ocenjuje, da bi povečana raba lesne biomase v daljinskem ogrevanju predstavljala energijski ekvivalent približno 100.000 tonam kurilnega olja, kar je povsem trajnostno izvedljivo, saj letni prirastek slovenskih gozdov znaša okoli devet milijonov kubičnih metrov. Tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je opozorilo na številne koristi gozdov, vključno z njihovo vlogo pri boju proti podnebnim spremembam in ohranjanju biotske raznovrstnosti.
V luči gospodarskih negotovosti postajajo pozivi k sistemskim spremembam in povečani domači predelavi lesa v Sloveniji še toliko bolj aktualni. Trajnostno in celovito upravljanje gozdov ni le okoljska, temveč tudi ključna gospodarska priložnost, ki lahko pomembno prispeva k zeleni tranziciji in stabilnosti države v prihodnjih desetletjih.