Pristojni odbor Državnega zbora je potrdil, da je Andrej Šircelj primeren kandidat za ministra za finance. Zagotovil je, da ZUJF-a ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine in ne zmanjševanja socialne države.
Po proračunskih dokumentih, ki jih je odhajajoča vlada aprila posredovala Bruslju, bo Slovenija letos ustvarila proračunski primanjkljaj v višini 3,3 odstotka BDP. Slovenija se je zaenkrat izognila začetku postopka zaradi presežnega primanjkljaja, vendar Evropska komisija pričakuje, da bo do jeseni pripravila rebalans z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje javne porabe. Šircelj je v zagovoru pred parlamentarnim odborom napovedal korenit rebalans, ki bo presegal zgolj prilagoditev zaradi drugačne strukture in števila ministrstev.
Kje bo segel po prihrankih, pa ostaja nejasno. Šircelj ni želel vnaprej ocenjevati, na katerih področjih bodo zmanjšanja. Izpostavil je, da so se plače v javnem sektorju zaradi plačne reforme izjemno močno povečale, in napovedal, da bodo o tem področju »najbrž razmislili«. »Vidim kar nekaj izdatkov, ki bi bili lahko odpravljeni predvsem zaradi tega, ker ne dajejo neke dodane vrednosti. Tega je v celotnem javnem sektorju kar veliko. Tukaj lahko naštevamo od financiranja različnih dejavnosti do različnih študij, na vsakem ministrstvu so možnosti zmanjšanja materialnih izdatkov,« je dejal.
Zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi mediji navajajo kot enega od možnih ukrepov, a Šircelj tega na zaslišanju ni potrdil. Posamezni rezi bodo po njegovih besedah prepuščeni vsakemu ministru posebej. Ekonomist Janez Šušteršič je medtem nedavno predstavil načrt za znižanje javne porabe, ki naj bi bil težak tri milijarde evrov — ali bo nova vlada ta predlog sploh obravnavala, ostaja odprto vprašanje.